Gremo mi v tri krasne

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2020

Št. strani: 287

Zbirka: Zorenja
Žanr: mladinski roman, družbeni roman (mladinski)

Narodnost: slovenska književnost

V hribe? Brez telefona?!?

Skupina najstnikov z vseh koncev Slovenije se z avtobusom odpelje na poletni tabor nekam v tri krasne. Večina jih nad letovanjem v hribih godrnja, saj tja ne gredo prostovoljno, ampak na željo staršev. Doživljanje tabora spremljamo skozi prvoosebni pripovedi Valentine in Uroša, ki ga poznamo že iz romana Avtobus ob treh. Valentino zaznamujejo motnje hranjenja. Uroš pa je po maminih besedah zasvojen z virtualnim svetom. On seveda to zanika. Zgodba nam večplastno odstira težave, s katerimi se soočajo sodobni mladostniki in njihove družine.

Odlomek iz knjige

Pogrešam igranje s prijatelji, kajti sam igram le, kadar odlagam učenje, kadar sem skregan z mamo ali jezen na Miloša, kadar me nekaj skrbi. Sam se ne zberem tako kot v igri s prijatelji, ne sprašujem se o nasprotnikih, ne načrtujem nakupov, za potek in izid mi je vseeno, hočem samo, da mi teče čas in da ne mislim na zoprne stvari. Vsaj v igranju sem car, če sem že vse drugo zamočil...

(str. 97)

Glej tudi

Založba Miš

Ključne besede: FANTJE, MLADOSTNIKI, ODRAŠČANJE, DRUŽINSKI ODNOSI, DRUŽINA, PRIJATELJSTVO, DEKLETA, ODVISNOSTI, MOTNJE HRANJENJA

Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 12.6.2020 12:36:30
Zadnja sprememba: 18.7.2022 9:26:43
Število ogledov: 15681