Olive Kitteridge

Žanrdružbeni roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2021
Založba
Prevod Branka Šnek Oset
Ključne besede Družinski odnosi, Ljubezen, odnosi med generacijami, Odpuščanje, Smrt
Število strani

300

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Vsakemu zahodu sonca sledi njegov vzhod."

Elizabeth Strout živi v New Yorku in je profesorica magistrskega programa lepih umetnosti na Univerzi Queens v S Karolini. Je avtorica številnih nagrajenih del, bila je tudi finalistka za PEN/Faulknerjevo nagrado ter za nagrado Orange v Angliji. Roman Olive Kitteridge ji je leta 2009 prinesel Pulitzerjevo nagrado, leta 2014 pa je po knjižni predlogi nastala še mini televizijska serija, ki je prejela Emmyjevo nagrado. Roman sestavlja trinajst zgodb, katerih glavna vez je upokojena učiteljica Olive Kitteridge, ki s svojo družino živi v obalnem mestecu Crosby. Včasih stroga, drugič potrpežljiva, v določenem trenutku dojemljiva, v naslednjem žalostno zatiska oči pred resnico. Vse to je Olive, ki se vedno bolj zgraža nad spremembami, ki se dogajajo v svetu, ne opazi pa sprememb pri ljudeh, ki jo obdajajo. V času, ko se meščani s svojimi težavami spopadajo vsak po svoje, Olive spoznava sebe in svoje življenje, ki ji včasih prinaša boleče, a iskreno spoznanje. Roman je kot razburkano morje čustev, ki nas z vsebino zgodbe o življenju običajne ženske dodobra nasmeje, z odobravanjem ji celo kimamo, začutimo pa tudi bolečino in globok vpogled v človeka; v notranje razkole, tragedije, veselje in potrpežljivost, ki jo od nas zahteva življenje. Bralec v branju doživlja strahove, ki spremljajo spremembe, doživlja pa tudi strahovito upanje, ki ga spremembe prinašajo.

“Gledal jo je z modrimi očmi; v njih je videla ranljivost, vabilo, strah. Sedla je, mu dlan položila na prsi, čutila razbijanje srca. Srca, ki se bo nekega dne ustavilo, kot se ustavijo vsa srca. A zdaj je bila pomembna le tišina v s soncem obsijani sobi. Bila sta tu, in njeno telo – staro, veliko, povešeno telo – e začutilo poželenje po njegovem. Ob misli, da Henryja, preden je umrl, veliko let ni tako ljubila, je postala žalostna. Zaprla je oči”

(str.:300)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Olive Kitteridge.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 173
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 9

Dela avtorja