| Žanr | mladinska povest |
| Narodnost | slovenska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
| Založba | KUD Sodobnost International |
| Zbirka |
Čudaške prigode |
| Ilustracije |
Igor Šinkovec |
| Ključne besede | hišni ljubljenčki, Odnos do živali |
Priljubljena slovenska pisateljica zgodbo začenja na izviren, presenetljiv in zabaven način. Glavni pripovedovalec je namreč Aksel. Kdo je to? Še sam ne ve natančno in prav to skuša razvozlati.
Ve, da ima mamico, ki ga ima strašno rada, saj mu kupuje le bio in eko brikete. Njegova varuška Cilka poskrbi, da mu ni dolgčas. Denimo s prebiranjem pasjih zgodb. Z njim se prav po kraljevsko poigrava princesa Adelajda. Cilkina fina, pametna in vzvišena mačka. Akslov svet pa se bliskovito razširi, ko ga mamica odpelje v park. Tam spozna prijatelja Benija in njegovega gospodarja. Aksel ga kliče kar Golaž, čeprav mu je v resnici ime Gašper. In njegova hiša lepo diši. Po praženih jetrcih.
Aksla nenadoma razsvetli spoznanje, kdo pravzaprav je. Od tu naprej pa se zgodba začne šele prav zapletati …
Zabavna, prisrčna pripoved je mojstrsko spisana, prežeta z besednimi igrami in raznovrstno komiko. Navdušila bo tako mlade kot odrasle bralce, besedilo pa lepo zaokrožujejo ilustracije Igorja Šinkovca.
Zanimivo bi bilo, če bi zgodba dobila nadaljevanje, saj je Aksel s svojimi prijatelji prav posrečen pripovedovalec in nova zvezda v družbi slavnih, kot so denimo Lesi, Runo, Hektor, Kazan in Dingo.
Pisateljica je za knjigo prejela nagrado Desetnica 2024 za izvirno otroško in mladinsko leposlovje.
Objavljeno: 08.06.2024 11:18:07
Zadnja sprememba: 08.06.2024 11:18:07
»Ko sva prišla domov, je mamica s tako silo divjala po stanovanju, kot da je tudi ona pes in žvau. Mogoče se je hotela vživeti v moj položaj. Okopala me je, obrisala in me razčesala. Ob tem je tožila: »Si ga slišal, bedaka? Mu bom že dala harmoniko!« Verjetno je imela v mislih kosmatega človeka z vonjem po golažu.
Umit in odišavljen sem ležal na brisači, prinesla mi je večerjo. Dobil sem ribje brikete brez umetnih dodatkov. Zmazal sem jih en dva tri.
»Nesramno dragi, ampak bio,« je vsakič, ko sem jih dobil, povedala mamica.
(str. 17)
