Vpij potiho, brat

Žanrmladinski roman, problemski roman
Narodnostčeška književnost
Kraj in leto izidaDob, 2020
Založba
Prevod Diana Pungeršič
Ilustracije Tomáš Kučerovský
Ključne besede Fantje, Odraščanje, Bratje in sestre, Avtizem, Matere, Otroci s posebnimi potrebami, Otroci z motnjo v duševnem razvoju
Število strani

262

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

V slovenskem prostoru imamo že kar nekaj leposlovnih del z glavno literarno osebo z avtizmom. Te zgodbe (npr. Projekt Rosie, Skrivnostni primer ali kdo je umiril psa) nam diagnozo avtističnega spektra prikažejo na nekoliko prikupen ali celo šaljiv način. Jeremiáš, glavni junak pričujočega romana, pa je štirinajstletni fant s težjo obliko avtizma in motnjami v duševnem razvoju. Živi skupaj s sestro dvojčico Pamelo in mamo samohranilko. Oče in mož ni zdržal ob posebnem otroku in jih je zapustil. Jeremiáš živi v svojem svetu, kjer vladata strog red in disciplina. Vsak dan v tednu je v drugi barvi, hrana pa mora biti nujno okrogla. Največja zabava mu je odpenjanje in zapenjanje zadrg. Zelo ga privlači smrad iz smetnjakov. Ljubeča mama in sestra storita vse, da bi ga obdržali doma, da ne bi odšel v zavod. Sem ter tja fanta kakšna stvar tako iztiri, da se ne umiri in vpije celo noč. Sosedje se pritožujejo, pišejo anonimna grozilna pisma in kličejo policijo. Njegova sestra si takrat želi, da bi brat vpil bolj potiho.

Žametnost petka se je naenkrat razblinila. Pamela v prvem trenutku niti ni bila prepričana, ali naj to pismo mami sploh pokaže. Anonimke spadajo v koš, je pravila mami. Saj tale ni bila prva. Ampak tu živijo komaj pet tednov. Pa jih nekdo že tako sovraži?
“No, kako je bilo?” je vprašala mama od mize, prekrite s papirologijo.
Jeremiáš je ob njeni nogi zadovoljno vozil zadrgo gor in dol, zraven se je valjal papir, ves porisan s krogi.
“Vse do zdaj je bilo odlično”, je zavila Pamela.
“No, zdajle pa niti ni več. Na, preberi si”, je mami podala kuverto.
(str. 62)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vpij potiho, brat.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 36
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 7

Morda vam bo všeč tudi