Predor

Žanrmladinski roman
Narodnostnizozemska književnost
Kraj in leto izidaDob pri Domžalah, 2023
Založba
Prevod Katjuša Ručigaj
Spremna beseda Miha Pohar
Ključne besede 2. svetovna vojna, London, Preživetje, Prijateljstvo, Smrt
Število strani

221

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Prava prijateljstva, ki se stkejo v času hudih življenjskih preizkušenj, niso nikoli pozabljena.

Gre za pretresljiv mladinski roman nizozemske avtorice Anne Woltz. Mladinski roman ima sicer zgodovinsko ozadje. Gre za osemmesečno bombardiranje Londona med drugo svetovno vojno. Vendar gre bolj kot za opis vojnega dogajanja za opis, kako so bombardiranje in  preživljanje noči v londonskem sistemu podzemne železnice, doživljali ljudje. Londonski sistem podzemne železnice je ljudi zaščitil pred bombami. Hkrati pa so se med skupnim preživljanjem noči spletla močna in trdna prijateljstva med ljudmi, ki se sicer nikoli ne bi srečali. Knjiga se začenja s stavkom: “Bili smo štirje, a eden od nas bo umrl.” Gre za štiri otroke oziroma najstnike, ki so bombardiranje doživljali vsak po svoje, a vendar so si stali ob strani in pomagali drug drugemu. Znali so se sprejemati. Vsak izmed njih je imel za seboj tudi težko življenjsko preizkušnjo. Časa je bilo dovolj in s pogovorom so drug drugemu razložili, od kod razlogi za to, da je njihovo življenje tako, kot je. Ko enkrat razumeš, zakaj se nekdo obnaša tako, kot se, pa je z odnosi veliko lažje. Čeprav vojno dogajanje močno zaznamuje ljudi, pa se kljub temu, med vojno in po njej trudijo, da življenje teče naprej. Še vedno praznujejo, še vedno imajo rojstne dni, še vedno hodijo v službe, še vedno pomagajo drug drugemu. Kakšna moč, da kljub vsemu zmoreš, tudi če si otrok.

Stojim ob ograji in tokrat je resnično. Ogromna ladja se stokajoče pozibava na valovih, sivi ocean je neskončen in za obzorjem leži novo življenje. Stara sem dvajset let. Še vedno šepam, sem malce manj suhljata, lase imam še vedno v barvi vrvi, vendar mi je vseeno. Vojne je konec. Pod zemljo smo se skrivali dlje, kot smo si lahko kadar koli predstavljali. Anglijo so bombardirali več kot osem mesecev zapored. Šele maja 1941 se je končal Blitz. Ne zato, ker je bilo konec vojne, temveč zato, ker je Hitler svoja letala potreboval nekje drugje. Vojna je hrumela naprej, toda za nas v Angliji, so se bombe za nekaj časa ustavile. Bila je mrzla, mokra pomlad. Prišli smo ven, pogledali okrog sebe in šele takrat smo zares dojeli: da smo osem mesecev in pet dni zadrževali svoj dih. Več kot osem mesecev niti noči nismo prespali v lastni postelji. Vsako jutro znova smo naglo hodili po tistih ulicah, da bi videli, ali naša hiša še stoji. Pod zemljo smo praznovali božič, z okrašenimi drevesci in pesmimi na peronih, vlada nam je postavila pograde in kemična stranišča, po podzemni železnici pa je bilo obešenih polno pravil in navodil, ki naj bi blaznost naredila znosnejšo. Ves tisti čas smo slepo nadaljevali s čakanjem in upanjem. In ko se je končalo, je bilo uničenih na stotisoče hiš in mrtvih na desettisoče ljudi.

(str. 211-212)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Predor.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 192
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja