Noro življenje

Štiridesetletni Henrik, uveljavljen in uspešen umetniški fotograf, spozna šestnajstletno Majo. Sprva se srečujeta v pismih, katerim Maja dodaja svoje fotografije. Dopisovanje preraste v izkazovanje naklonjenosti in zaljubljenost. Srečanje je neizbežno. Neizbežno je tudi njuno skupno poletno potovanje. Dnevi, ki jih preživljata Henrik in Maja kot par, so menjavanje mirnega ozračja in viharjev. V prvih se skušata približati drug drugemu, vzpostaviti medsebojno trajno vez, iščeta se in se prilagajata. V viharjih se ranita, poškodujeta, a brez težkih trenutkov ni rastočega odnosa med dvema. Potujeta k trajni potešitvi, trajni sreči in duševnemu stanju trajnega zadoščenja. Jima bo uspelo najti oazo reda v puščavi kaosa, ali pa je njuno razmerje že vnaprej obsojeno na propad? Evald Flisar v romanu Noro življenje neusmiljeno izpostavlja oblikovanje, spreminjanje, razvijanje naše samopodobe. V kaj pravzaprav verjamemo in kdo mislimo, da smo? Smo res to ali smo lahko že čez hip nekaj povsem drugega? Kaj drugi mislijo o nas? In kako se sestavlja celota iz dveh oseb? Kako se oblikuje naš notranji red, vest, morala? Vse to iskanje avtor opremi z geografskim, erotičnim in filozofskim potovanjem. In to počne odlično. Ko smo oblečeni, imamo predvsem obraze, goli imamo predvsem telesa, pravi avtor. V Norem življenju lahko vsak najde del sebe. V njem je ljubezen, so spomini, sanje, smrt, je valovanje iluzij, pričakovanj in velika usoda, ki nam, kljub še tako velikim naporom po spremembah, prinaša točno to, kar v nekem trenutku, v neki etapi življenja, potrebujemo.