V zadnjem trenutku : zgodbe o ženskah in moških

Zbirka treh kratkih zgodb večkrat nagrajene irske pisateljice Claire Keegan nam predstavi tri življenja, ki se na prvi pogled zdijo popolnoma običajna. V prvi zgodbi V zadnjem trenutku sledimo Cathalu, pisarniškem delavcu v Dublinu, ki na petek popoldne zapusti svoje delovno mesto in se odpravi z avtobusom domov. Na videz navaden, nič kaj zanimiv vikend pravzaprav pove zgodbo o odnosu moškega do ženske, o neuspeli zaroki med Ircem in Francozinjo, o posledicah naših dejanj in vzorcih vedenja, ki se oblikujejo že v otroštvu in se jih niti ne zavedamo, dokler za spremembe ni že prepozno.

V drugi zgodbi Počasna, boleča smrt se protagonistka na svoj devetintrideseti rojstni dan odpravi na otok Achill v hišo Heinricha Bölla, ki služi kot rezidenca za pisanje in ustvarjanje. Neimenovana protagonistka želi delati, pisati, vendar jo že prvi dan zmoti neznanec, bivši profesor književnosti, ki bi si želel ogledati hišo. Med nerodnim, neprijetnim pogovorom ob sveže pečeni torti lahko čutimo napetost, očitanje, krivdo in zavist, izbruh jeze med dvema neznancema, ki pri pisateljici takrat, ko je zopet sama v hiši, sprožijo val navdiha za njeno novo zgodbo.

Leta 1999 je Claire Keegan izdala svojo prvo zbirko kratkih zgodb z naslovom Antarktika (Antarctica), s katero je nemudoma požela slavo in prejela številne nagrade. Naslovno zgodbo lahko zdaj prvič preberemo v slovenščini kot zadnjo v pričujoči zbirki. Srečno poročena ženska in mati dveh otrok želi izkusiti, kako bi bilo spati z neznanim moškim. Tik pred božičem se odloči, da bo to tudi storila. Neznanec, ki ga sreča v baru, je do nje pozoren, navdaja jo z občutkom neobičajne sproščenosti, dokler se tik pred odhodom domov njeno kratko razmerje ne zasuče in jo ponese v nevaren, posesiven odnos.

Mojstrica kratkih zgodb, Clair Keegan, slovi po enostavnem slogu pisanja, ki je feminističen, političen, družbenokritičen. Virtuoznost avtoričinega pisanja je v skromnem naboru besed, ki tvorijo izpiljene in do potankosti načrtovane odstavke. Njeni liki so navadni ljudje, vpeti v svoje vsakdanje življenje. Ravno iz teh vsakdanjostih pa avtorica odpre tematiko strahu, izgube, samote, ljubezni, sočutja, vsega kar je med ljudmi neizrečenega. Lahko bi rekli, da v svojem pisanju drži napetost brez drame. Za svoja dela je bila nominirana za nagrado Booker, prejela je Orwellovo nagrado za najboljše politično besedilo, kratko zgodbo Rejenka (Foster) pa je The Times uvrstil med najboljših 50 romanov 21. stoletja, po njej je nastal za oskarja nominiran irski film Tiho dekle (The Quiet Girl).