Čarovnikov vajenec

4,2
(12)
Žanrezoterični roman, filozofski roman, potopisni roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaMurska Sobota, 1986
Založba
Ključne besede Duhovni učitelj, Filozofski misticizem, Iskanje identitete, Joga, Spolnost, Tantrizem
Število strani

458

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

15-16 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Najbolj bran slovenski roman po drugi svetovni vojni

Roman je napisan romaneskno avtobiografsko, vsa dogajanja so podajana, kakor jih je avtor, torej sam Evald Flisar, menda resnično doživel. Torej bi moral roman spadati med avtobiografije, vendar se slednje berejo precej bolj suho, tako da ga mednje ne moremo zares uvrstiti. Avtor, torej junak zgodbe, se poda v Indijo iskat svoj pravi jaz, ki ga upa najti izza megle svojega ega. Išče učitelja, a učitelj ga najde: Jogananda, modrec, ki ga odlikujeta neposrednost in nesramnost, vendar se skozi oboje, v povzročenih posledicah grobosti, sveti tudi svojevrstno usmiljenje. Avtor z njim in brez njega potuje po himalajskih gorah, pristane tudi v tantričnem samostanu, skozi padce in trpljenje na koncu končno pride do nekega konsenza, ki vsaj približno pomiri negotovost njegovega razuma. Roman je nekakšna vizionarska predhodnica new agea v Sloveniji, vendar ne kot utiralka poti, saj z vsebinsko ostroumnostjo že vnaprej razgali ezoterične puhlosti, ki danes, trideset let kasneje, preplavljajo trg. Samo branje je ves čas zelo berljivo in napeto, seveda za tiste, ki jih poleg zunanjih pustolovščin zanimajo tudi notranje, iskanje samega sebe v zmedi psihičnih usedlin, katerim smo ljudje skozi socializacijo vsi podvrženi.

Glej tudi:

Spojila sta se in zdaj je vse prav: lahko se sprostita. V tem je tantrična zvitost: namesto, da bi stopnjevala napetost, se v njej sprostita. Običajni akt je kot tek na sto metrov; tantrični akt je kot nedeljski sprehod po gozdovih: brez naglice, brez cilja. Napetost je v vama, pozorna sta nanjo, čutita jo, a sproščena sta v njej.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Čarovnikov vajenec.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 432
Komentarji: 0
Število ocen: 12
Želi prebrati: 16
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 30