skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Konec zgodbe

Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Zbirka Nova slovenska knjiga
Ilustracije Pavle Učakar
Ključne besede Brezdomci, Družba, Moški in ženske, Odnosi med spoloma, Osamljenost
Število strani

153

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Sestavljanje ljubezni

Pesnik, pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer, katerega knjižni opus šteje prek šestdeset del, število različnih režij presega številko sto in je tudi podpisan pod tri celovečerne filme, nas v Koncu zgodbe zgoščeno popelje globoko v notranje boje glavnega junaka. Takoj na začetku nas pričaka prizor, v katerem glavni junak kupuje šunko na tržnici, saj je sobota, dan pred veliko nočjo in praznik je treba pošteno obeležiti. Sploh, če imaš namen, da bo ta tvoj zadnji. Glavni junak je depresiven, v njem še vztrajajo alkoholni hlapi. Je tudi strašno osamljen. Zaveda se zapuščenega videza, tudi vzroka zanj, a bolj kot zunanjost ga pekli samotna notranjost. V pomenku z brezdomcem, ki se znajde v njegovem stanovanju – ali pa je to kar on sam – neusmiljeno koplje po svoji notranjosti in secira spomine na žensko, ki jo (je) ljubi(l). Inteligenten, družbeno kritičen, uspešen pisatelj, kar glavni junak zagotovo je, klecne pred edino življenjsko pomembno zadevo – ljubeznijo.
Temno je lahko brskanje po naši notranjosti. Tako temno, da noči ne presežejo niti čisto prava spoznanja. Morda pa le pride pogum, ki preseka vrtenje v krogu večnega bega pred samim seboj. Šele takrat se krog prelevi v spiralo, po kateri se lahko pnemo. Ali polzimo navzdol. Izbira je naša. Tudi ta, ali se hočemo sestaviti v celoto ali pa v željah po ljubezni samo gojimo samopomilovanje.

Glej tudi:

Pobiral sem koščke … Pismo je bilo napisano na roko in s črnilom, se pravi peresom, ki sem ji ga poklonil. Pelikanovo pero z zlato konico. Levo dlan sem imel pokrčeno k sebi, dvignjeno v višini srca, spremenjeno v skledico, dlan kot polovica školjke, z drugo roko pa sem pobiral koščke pisma in nosil vsak listek posebej, kot pazljiv zbiralec metuljevih kril, v dlan, prislonjeno ob srce. Ko sem slišal, da je soseda za mojim hrbtom zaprla vrata za sabo, sem zajokal. Seveda pa moški ne jokajo. Stari prdci še posebej ne. Takoj, ko sem stopil v stanovanje, sem pobrane koščke zložil po mizi, iz predala vzel samolepilni trak in pismo spet zlepil v celoto. Trajalo je. Kot arheološko sestavljanje.
(str. 32)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Konec zgodbe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 45
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi