Dobre knjige
5334 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Čudaštvo v moji glavi
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Orhan Pamuk

Čudaštvo v moji glavi

Ljubljana, Sanje, 2022

Št. strani: 547


Prevedla: Erna Pačnik Felek


Zbirka: Sanje. Roman
Žanr: družbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: turška književnost

»Najbolj na tem svetu sem ljubil Rayiho.« (Pamuk str. 547)

Prizorišče obsežnega romana turškega nobelovca je Istanbul v več kot štiridesetletnem obdobju med leti 1969 do 2012. Tudi to pot pisatelj večplastno zgodbo poliperspektivistično osvetljuje z zornih kotov mnogih oseb. V ospredju so člani razširjene družine revnih anatolskih priseljencev, ki so prišli v mesto, da bi ustvarili boljše življenje zase in svoje potomce. Med liki izstopa Mevlut, ki edini v rodbini ne izkoristi priložnosti za bogatenje, čeprav v mladosti tudi on verjame, da mu bo uspelo zavzeti pomembno mesto v svetu. V nasprotju s premetenimi sorodniki se zateka v svet sanjarjenja in se ob razočaranjih tolaži s prepričanjem, da je vse kar ga na tem svetu vznemirja, le plod čudaštva v njegovi glavi. Sčasoma ob lastnih poskusih razvozlati logiko življenja in v pogovorih z voditeljem verske lože začne razločevati namene srca in jezika. Usoda kot most med obema je njegovo poštenost, prijaznost in čutečo naravo nagradila z življenjem, ki ga izpolnjuje ljubezen do žene, hčerki in ulična prodaja boze – turške fermentirane pijače iz žit. Na neutrudnih pohodih skozi mesto, se njegove misli zlivajo z nočnimi vedutami istanbulskih sosesk in ga opominjajo, da je v tem svetu mogoče opaziti še enega, skrivnega. Njegovi sicer vse redkejši odjemalci ga ob vseprisotni modernizaciji sprejemajo s hvaležnostjo, saj z ohranjanjem tradicije oživljajo svoje spomine na preteklost, ko njihova življenja kljub trdemu delu za preživetje ni obvladovala naglica, nestrpnost in vsesplošna brezobzirnost. Poleg družinske zgodbe Pamuk s poglobljenim poznavanjem družbenih razmer prepričljivo opisuje spreminjajočo podobo in utrip svojega rojstnega mesta.



Odlomek iz knjige

»Ko je proti mračnim ulicam klical: »Booo – zaaa,« je čutil, da ne nagovarja le oken, zagrnjenih z zavesami, neometanih in nepopleskanih sten, peklenskih psov, o katerih je slutil, da se skrivajo v temnih kotičkih, in družin, ki so živele za okni, temveč tudi svet v svoji glavi. Zdelo se je, da so barvite slike v njegovi glavi, medtem ko je klical: »Booo – zaaa.« kot oblački z besedilom, ki jih je videti v stripih, izplavale iz njegovih ust in odlebdele na utrujene ulice. Zato, ker so besede predstavljale stvari, vsaka posamezna stvar pa neko sliko. Slutil je , da so se zdaj ulice, po katerih je hodil ponoči, ko je prodajal bozo, in svet v njegovi glavi združili v eno. Ta pretresljivi podatek je Mevlut včasih imel za svoje lastno odkritje, včasih pa ga je videl kot poseben sij, posebno svetlobo, ki jo je Bog poklonil le njemu.«

(str. 345 - 346)

Cobiss povezava

Glej tudi

link rtvslo
link rtvslo


Ključne besede: ISTANBUL, DRUŽINA,, PATRIARHAT, TRADICIJA, ULIČNI PRODAJALCI, IZOBRAZBA, NACIONALIZEN, KORUPCIJA, GRADBENIŠTVO


Prispeval/-a: Jana Maja Valentinčič, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 6.12.2023 12:05:32
Zadnja sprememba: 6.12.2023 12:05:32
Število ogledov: 330