Čudaštvo v moji glavi

Prizorišče obsežnega romana turškega nobelovca je Istanbul v več kot štiridesetletnem obdobju med leti 1969 do 2012. Tudi to pot pisatelj večplastno zgodbo poliperspektivistično osvetljuje z zornih kotov mnogih oseb. V ospredju so člani razširjene družine revnih anatolskih priseljencev, ki so prišli v mesto, da bi ustvarili boljše življenje zase in svoje potomce. Med liki izstopa Mevlut, ki edini v rodbini ne izkoristi priložnosti za bogatenje, čeprav v mladosti tudi on verjame, da mu bo uspelo zavzeti pomembno mesto v svetu. V nasprotju s premetenimi sorodniki se zateka v svet sanjarjenja in se ob razočaranjih tolaži s prepričanjem, da je vse kar ga na tem svetu vznemirja, le plod čudaštva v njegovi glavi. Sčasoma ob lastnih poskusih razvozlati logiko življenja in v pogovorih z voditeljem verske lože začne razločevati namene srca in jezika. Usoda kot most med obema je njegovo poštenost, prijaznost in čutečo naravo nagradila z življenjem, ki ga izpolnjuje ljubezen do žene, hčerki in ulična prodaja boze – turške fermentirane pijače iz žit. Na neutrudnih pohodih skozi mesto, se njegove misli zlivajo z nočnimi vedutami istanbulskih sosesk in ga opominjajo, da je v tem svetu mogoče opaziti še enega, skrivnega. Njegovi sicer vse redkejši odjemalci ga ob vseprisotni modernizaciji sprejemajo s hvaležnostjo, saj z ohranjanjem tradicije oživljajo svoje spomine na preteklost, ko njihova življenja kljub trdemu delu za preživetje ni obvladovala naglica, nestrpnost in vsesplošna brezobzirnost. Poleg družinske zgodbe Pamuk s poglobljenim poznavanjem družbenih razmer prepričljivo opisuje spreminjajočo podobo in utrip svojega rojstnega mesta.