Istanbul : spomini na mesto

Žanravtobiografski roman, družbeni roman
Narodnostturška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2007
Založba
Prevod Jure Potokar
Ključne besede orient, turčija, Modernizacija, Družina, Odraščanje, Umetnost, Zgodovina, Melanholija
Število strani

367

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

12-13 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Mesto nima drugega središča kot nas same." Pamuk str. 325

V tem delu večini dobro poznanega turškega pisatelja lahko rezberemo dve osrednji temi. Najprej oživlja zgodbe družine Pamuk z željo ohraniti jih za potomce. Njihovo družinsko premoženje je z gradbeništvom ustvaril dedek v času Atatürkovih državnih reform, s katerimi naj bi na ruševinah Otomanskega cesarstva zasnovali sodobno državo po vzoru zahoda. Orhan se je rodil leta 1952 in kot malček izkusil mnogo ljubeče naklonjenosti staršev in številnih sorodnikov, pozneje užival v pohvalah učiteljev in odkrival veselje do slikanja, ki ga je spremljalo vse do študentovskih let. Takrat so družino že pretresale finačne težave in divji prepiri med očetom in mamo, ko je iz njegovega življenja odšla še ljubljena mladenka, je kot dvajsetletnik začutil močan eksistencialni obup. Opustil je študij arhitekture in se predal brezciljnemu tavanju po starih mestnih četrtih, kjer je nekdanja veličina mesta izginjala v ruševinah in revščini. Občutki samotne melanholije mladeniča se zlivajo z melanholijo mesta, za katero pisatelj pravi, da jo Istanbul nosi kot svojo usodo in zanjo uporablja turški izraz »hüzün«. Ta zaobsega vzdušje globoke duhovne izgube, žalovanje za kozmopolitizmom in barvitostjo mesta v preteklosti, a je veliko bolj poetično od preproste nostalgije za preteklimi časi. Bolečina propada se zliva z lepoto, dostojanstvom in spoštljivim podrejanjem okoliščinam, ki jih je vsilila zgodovina. Tako je družinska biografija na gosto prepreletena s spomini na rojstno mesto, kakršnega je Pamuk poznal v svojih mladostih letih in ga danes ni več. S svojih sprehodov se je vračal pomirjen in iz te izkušnje se je porodila njegova nezadržna želja ubesediti podobe mesta in življenska odločitev: »Pisatelj bom.« Skoraj vse knjige ki jih je napisal govorijo o tem mestu in njegovi vpetosti med sedanjostjo in preteklostjo, med vzhodom in zahodom. Knjiga je bogato opremljena z arhivskimi črno belimi fotografijami in s svojo vabljivo vsebino potrjuje, da je bila Pamukova odločitev za pisateljevanje veliko darilo za vse njegove bralce. Za svoje delo je leta 2006 prejel Nobelovo nagrado za književnost.

»Kakorkoli ga imenujemo – lažna zavest, fantazija ali starosvetna ideologija -, v vseh naših glavah je napol berljivo in napol skrivno besedilo, ki osmišlja tisto, kar smo v življenju naredili. In za vsakega od nas iz Istanbula je večji del takšnega besedila prepuščen temu, kar so o nas rekli zahodni opazovalci. Za ljudi, kakršen sem sam, za Istanbulčane z eno nogo v svoji kulturi in z drugo v drugi, »zahodni popotnik« pogosto ni resnična osebnost – lahko je moja stvaritev, fantazija, celo moj odsev. Ker pa ne morem biti, tako kot moje besedilo, odvisen samo od izročila, sem hvaležen ljudem od zunaj, ki mi ponudijo dopolnilno različico. – bodisi spis, sliko, film. Kadar torej začutim odsotnost zahodnega očesa, postanem sam svoj zahodnjak.« (str. 270 – 271)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Istanbul : spomini na mesto.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 64
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja