Tiha hiša

Žanrdružbeni roman
Narodnostturška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2015
Založba
Prevod Erna Pačnik
Ključne besede Družbeni konflikti, Družbeni odnosi, Družina, Medosebni odnosi
Število strani

301

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Morda pa je res, da resnična svoboda človeka v njem le drema.

Včasih je najlažje, če zapremo oči, zaspimo in pozabimo na vse. Tako misli babica Fatma, ki vsako leto čaka na svoje vnuke, da jo obiščejo in tudi med obiski, ko počiva v svoji sobi, potuje v mislih skozi svoje življenje. Spominja se, kako in zakaj se je z možem odselila iz Istanbula v ta obmorski kraj, kjer živi zdaj že sedemdeset let in kjer na začetku ni bilo skoraj nobene hiše. Zdaj pa je kraj turistična meka in v njem poleti vse vrvi in živi. S Fatmo živi Recep, ki s svojo pripovedjo roman tudi začne. Pripovedi si sledijo, svoja življenja in razmišljanja nam odkrivajo poleg Fatme in Recepa še njegov nečak Hasan ter Fatmina vnuka Faruk in Metin ter vnukinja Nilgün. Vsi so povezani v en klobčič življenja, a ta klobčič ima mnoge niti, ki se med seboj razlikujejo bolj, kot bi pričakovali. V romanu spoznamo Turčijo v času pred letom 1980, družbene razmere, razvoj države, nesoglasja med političnimi skupinami, začetke kasnejšega nasilja. Fatma pripoveduje tudi o svojem možu, zdravniku, ki si je tako zelo želel razvoja družbe in osvoboditev človeka od notranjih spon in nevednosti. V svojih prizadevanjih po spremembah, ki jih ne doseže niti pri svoji ženi, vpeti v strahove in neizobraženost, izgori. Njegovo nasprotje je Hasan (v katerem kot da ni nič zdravnikove krvi), ki stremi k sovraštvu do vsega, kar je moderno, drugačno, svobodno. Strašljivo je, kako lahko osebna pričakovanja nekega skoraj nevidnega, nepomembnega človeka zanetijo toliko sovraštva in povzročijo tolikšno gorje. Tiha hiša zato ob koncu pripovedi umolkne, v njej ni več niti šepeta, saj so se niti klobčiča razpletle in zdaj čakajo, da jih njeni naslednji prebivalci zopet sestavijo v novo celoto.

Glej tudi:

Včasih se med budnostjo in spancem zmedem v temi in osupnem v sladkem vznemirjenju, ker se zdi, da je moja notranjost postala moja zunanjost, zunanjost pa notranjost, jaz pa se v tihi temi noči ne morem odločiti, katera od njiju predstavlja moj jaz. Tedaj tiho kot mačka iztegnem roko in prižgem luč, nato pa se dotaknem mrzlega železa postelje in začnem premlevati to vprašanje, vendar me mrzlo železo popelje v neko zimsko noč in me pusti tam: kje sem? Človek včasih ne ve niti tega. Da, zdaj razmišljam in spoznavam, da če se lahko zmede celo človek, ki je sedemdeset let preživel v isti hiši, to pomeni, da je to, kar imenujemo življenje in kar mislimo, da živimo, nenavadna in nerazumljiva stvar, ki je ne zna nihče opredeliti. Medtem ko teče dalje, ne da bi kdo vedel, kam in zakaj, ti čakaš in čakaš in razmišljaš o svojem lastnem življenju, o tem, kje si in kam greš: obhajajo te nenavadne misli, ki niso pravilne ali napačne in ki te ne pripeljejo do nobenega rezultata nato pa v nekem trenutku opaziš, da se je pot nenadoma končala, Fatma, zato izstopi!
(str. 298)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Tiha hiša.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 89
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 18
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Morda vam bo všeč tudi