Žanrdružbeni roman, kriminalni roman
Narodnostšvedska književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2020
Založba
Ključne besede Ženske, Preteklost, Bogastvo, Poslovni partnerji, Podjetništvo, Odnosi med spoloma
Število strani

330

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-11 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Ona ni to, za kar se predstavlja...

Faye smo spoznali že v prvem delu istoimenske serije. Gre za nadaljevanje Zlate kletke, ki, kakor ta knjiga, ni v slogu, kakršnega smo sicer vajeni izpod peresa ene najbolj znanih švedskih avtoric kriminalk pri nas. Sicer družbeni roman, ki nadaljuje življenjsko zgodbo uspešne podjetnice, se spogleduje z elementi kriminalnega. Nekdo skuša Faye ukrasti Revenge, uspešno podjetje, ki ga je zasnovala, da bi številnim, od življenja ranjenim ženskam pomagala začeti znova in uspeti. A sedaj se zdi, da so jo prav te izdale… Ravno, ko se Faye zdi, da bo po več letih znova občutila pomen iskrenega odnosa z nasprotnim spolom, v vsakdan zareže novica o dveh pobeglih zapornikih. Fayin nekdanji mož je pobegnil iz zapora v družbi njenega nasilnega očeta. Sedaj lahko Faye samo čaka kdaj se ji bosta približala… A Faye, no, morda je bolje, da ji rečemo kar Matilda, ni tisto, za kar se predstavlja. Temačna preteklost je zmeraj le korak za njo. Tekoč pripovedni slog avtorice, vsebina začinjena z romantiko, erotičnimi elementi, preplet dogajalnih časov in krajev ter spreten vplet nevarnosti nas prepričata, da se veselimo nadaljevanja, ki ga vsekakor napoveduje zadnja poved.

“Počasi sem prikimala. Medtem, ko sem vohala njegovo sapo, smrdečo po pivu, in čutila bolečino v nadlakti, ki jo je še vedno stiskal z roko, se je v meni nekaj zgodilo. Prvič v svojem življenju sem uvidela, da je lahko nujno, da človek mori.” (str. 207)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Srebrna krila.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 25
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 4

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja