Genialne ženske

Janice Kaplan je Newyorčanka, nekdanja glavna urednica revije Parade, televizijska producentka, avtorica ali soavtorica 14 knjig in novinarka. Njeno delo Genialne ženske vsebuje zgodbe žensk, ki so morale premagovati številne ovire, predsodke, nesramnosti, nevoščljivost ter kljub vsemu uspele dokazati svojo genialnost. Raziskovalci javnega mnenja so pred nekaj leti opravili raziskavo, kjer so se spraševali, kakšen odnos imajo ljudje do genialnosti. Eno od vprašanj je bilo, kdo je najverjetneje genij – in 90 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so bili geniji po navadi moški (Einstein, Jobs, da Vinci). Na vprašanje o genialni ženski so se skoraj vsi spomnili samo Marie Curie. V trenutnem obdobju domnevno povečanega zavedanja o enakovrednosti obeh spolov se zastavlja vprašanje, zakaj tako moški kot ženske še vedno mislijo, da je nekaj vreden samo moški prispevek družbi? Ko je avtorica pripravljala knjigo, se je pogovarjala z več deset matematičarkami, fizičarkami, umetnicami, pisateljicami, filozofinjami in prejemnicami Nobelove nagrade. Odkrila je, da prave stvari, ki razločujejo moške in ženske, niso nadarjenost, dosežki, naravna genialnost ali trdo delo. Bolj pomembno je biti v položaju, ki omogoča postavljanje pravil (kdo se lahko izobražuje, kaj je dovoljeno …) Moški so imeli to moč, ženske pa ne. Moški odločajo, kaj je dobro in kaj ni – njihova nagnjenja postanejo status quo, etos, ki ga sprejmejo vsi.
Ste že slišali za Liso Meitner, Nannerl Mozart ali Milevo Marić? Meitnerjeva je odkrila jedrsko cepitev, izjemno odkritje, ki je pripeljalo do nastanka jedrskih reaktorjev. Za to odkritje je bila podeljena Nobelova nagrada, dobitnik pa je bil njen sodelavec. Maria Anna ali Nannerl Mozart je bila starejša sestra Wolfganga Amadeusa Mozarta in izjemno nadarjena čembalistka. Brat se je učil od nje in jo zelo spoštoval, Nannerl ga je spremljala na njegovih glasbenih turnejah in se jih kot glasbenica tudi udeleževala. Kasneje jo je oče poslal domov, da bi se poročila, kot se za žensko spodobi. Prisila v družinsko življenje in ločitev od kolegov in nastopanja na odrih je povzročila, da njena genialna ustvarjalnost ni imela možnosti za razcvet. Mileva Marić je bila genialna poznavalka matematike in fizike, ena izmed redkih ženskih študentk na Univerzi v Zurichu in prva žena Alberta Einsteina. Z njim je sodelovala pri razvoji teorije relativnosti, tudi ona ni imela možnosti za razvoj svoje genialnosti, po poroki z Einsteinom se je posvetila družini. V njenem času je bilo mesto ženske ob možu in še danes bi veliko ljudi rado videlo, da se to ne bi spremenilo.
Tekom časa so mnoge ženske kljub nepopolnim okoliščinam ustvarile izjemna izvirna dela. Genialke, o katerih boste brali, vas bodo navdihnile, knjiga pa vam bo ponudila vpogled v to, kako poiskati lastno pot za pohod v prihodnost.