Matičar

Milan Kleč je tiste vrste pisatelj, kateremu uspeva s humorjem in samoironijo bralcu vedno znova izvabljati nasmešek, če si le-ta le dovoli prepustiti se valovom njegovega zelo svojevrstnega sloga, katerega glavna značilnost je neizmerno nakladanje v dobrem pomenu te besede.

Avtor z bralcem neprestano debatira, pri čemer skače v prostoru in času, vpleta vedno nove zgodbe in bralca opozarja na to, kar je že bilo in kaj šele bo povedano. Ta tako zelo klepetav način se neprestano nahaja na robu rdeče niti pripovedovanja, ki pa je nikoli ne prestopi, tako da je mogoče po navadi prvoosebnemu in precej avtobiografsko obarvanemu junaku z lahkoto slediti pri njegovih zgodah in predvsem nezgodah z bližnjo okolico, predvsem v odnosih z nasprotnim spolom. Pri tem sledi nauku svoje babice, da je idealna starost izvoljenke “za polovico mlajša + 7 let”, vendar mu ta kriterij povzroča nemalo težav tako pri osvojitvi izbranega srca kot tudi pri kasnejšem morebitnem vzdrževanju zveze. Ker si je pridobil licenco za matičarja, se vmešava tudi v razmerja svojih prijateljev in jih spodbuja k poroki, stanu, ki ga je tudi sam zaužil, vendar v njem neslavno propadel.