Beseda, ki je nimam

Dob, Miš založba, 2021

Št. strani: 262

Zbirka: Bisernice
Žanr: zgodovinski roman

Narodnost: slovenska književnost

Avtorica je v roman vtkala zgodbo o v Sloveniji ukradenih otrocih, ki so jih med drugo svetovno vojno nacisti odpeljali v Nemčijo in jih dali v rejništvo ali pa celo posvojitev nemškim družinam. Mojstrsko je prepletena preteklost in sedanjost, pa tri generacije, stari starši, starši in vnuki. Tako kot Sonja išče sledi za soimenjakinjo, dojenčico, ki so jo skupaj z babico in stricem vzeli staršem in odpeljali neznano kam, tako tudi Sonjin sošolec posvojenec Vid išče svoje prave starše v Prištini. Pred nami se odvijajo zgodbe in usode ugrabljenih otrok, njihovih staršev, ki so v večini že kmalu po prihodu v taborišča umrli, vrnitev otrok domov in življenje po raznih zavodih, če staršev ni bilo več. In še po dolgih letih in desetletjih preko dobrodelnih organizacij iskanje izgubljenih sorodnikov. Kljub pretresljivim usodam pa je roman prijetno in dobrodošlo branje.

Odlomek iz knjige

Zjutraj so se vsi zbudili sami. Tone pravi, da je, ko si je oblekel hlače, začutil obroček v pasu. Bil je mamin poročni prstan. Preden je šla, mu ga je všila v hlače. Ja, sami so se zbudili! Majhni in veliki; dojenčki, tudi povsem novorojeni otroci, prepuščeni v skrb svojim bratom in sestram, vsi so bili sami. Jokali so, Janko je menda kričal. Kje sta mama in Sonja, je vpil. Utišali so ga s klofuto, Barbara je jokala z bratom.

(str. 46)

Ključne besede: UGRABLJENI OTROCI, DRUGA SVETOVNA VOJNA

Prispeval/-a: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 30.7.2021 11:07:53
Zadnja sprememba: 24.11.2021 12:16:17
Število ogledov: 1707