P’nče

Žanravtobiografski roman
Narodnostslovenska književnost, italijanska književnost
Kraj in leto izidaTrst, 2023
Založba
Prevod Ivan Vogrič
Ključne besede Druga svetovna vojna, Tržaško zaledje, slovenski jezik, slovenci v Italiji, kapitulacija italije
Število strani

118

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Mama in nona s fovčem režeta radič na lehi malo stran od hiše, sklonjeni, s temnima rutama na glavi od časa do časa rečeta kakšno besedo, ne da bi se ozrli druga k drugi." (str. 70)

Evelina Umek (Trst, 1939) se je po maturi na klasičnem liceju v Trstu preselila v Ljubljano, kjer je diplomirala na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete. Zaposlila se je najprej v založništvu, nato v Otroškem in mladinskem programu na RTV Slovenija. Napisala je več knjig za otroke in veliko prevajala iz italijanščine v slovenščino. Redno sodeluje z radiom in televizijo tako v Trstu kot v Ljubljani. Štefan Turk (Trst, 1974), je diplomiral iz zgodovine umetnosti na tržaški univerzi. Ilustracije redno objavlja v tržaški otroški reviji Galeb, sodeloval je tudi z otroškimi revijami Ciciban, Zmajček in Mavrica.
Pričujoča knjiga je pisateljičina avtobiografska pripoved iz njenega otroštva pri Sv. Ivanu pri Trstu (tudi rodni kraj Vladimirja Bartola, ki je o tem napisal knjigo) skozi oči deklice, ki ji pravijo Pn’če. Odrašča z mamo, nono in nonotom na mandriji (kmetija, ki se ukvarja s povrtnino, radičem, solato, ki jih nato prodajajo na takratni tržaški tržnici Ponterosso), pomaga pri opravilih, pogovarja se z ob rojstvu preminulo dvojčico, ki zanjo ostaja vedno živa. Očeta so pred vojno poslali v “bataglioni speciali”, posebne enote, v katerih se je borilo veliko Slovencev. Opisuje vsakdanje življenje in drobne prigode, opazuje naravo, živalice, rastline, predvsem pa se veseli povratka očeta po kapitulaciji Italije in govorjenja v slovenskem jeziku.

“Ja,” je dodala mama, “sem slišala, da jih najprej peljejo v Rižarno, nekatere v Nemčijo, kdo ve, če bojo prišli nazaj …”
Punčka ni vedela, kdo so Judje, njen oče ni bil Jud. Nikoli mu niso tako rekli. On bo prišel nazaj, bo bo, si je ponavljala. Mora ji dokončati posteljo, da ne bo spala v tisti ta majhni. Zdaj spi z mamo. V ta veliki. Včasih se čisto skrči in zleze k mami. Mama jo objame. Lepo ji je. Mama jo ima rada. Ta misel jo vso prevzame. Čuti mamino toploto, njeno dihanje, in vse tiste besede, ki jih lovi podnevi, vsi strahovi izginejo. So dnevi, ko se strah priplazi že zjutraj.” (str. 71)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige P’nče.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 33
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi