Dobre knjige
2946 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Benetke, zadnjič E-knjiga naslovnica: http://www.emka.si/benetke-zadnjic/PR/1763178
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:3









Milan Dekleva

Benetke, zadnjič

Ljubljana, Cankarjeva založba, 2014

Št. strani: 185


Žanr: družbeni roman

Narodnost: slovenska književnost

Dogajanje zgodbe je postavljeno v Benetke, v čas 30-ih let prejšnjega stoletja, ko fašistične skvadre že ponosno korakajo po mestu in razkazujejo svojo moč. V mestu, ki je že doživelo in preživelo svoje najbolj slavne čase, se v iskanju rešitve za svoj umirajoči odnos še zadnjič srečata mlada in nadarjena pianistka, ki je že dokazala svojo virtuoznost na evropskih odrih tedanjega časa, ter mladi matematik, ki še išče svoje mesto v znanstvenem svetu. Njun odnos, ki zrcali problem njunih osebnosti, ona umetniško impulzivna, on matematično racionalen, dodatno zaostri še čas in okolje. Oba sta namreč Slovenca, on iz ugledne tržaške meščanske družine, ona pa doma s Krasa. Romanu daje dodatno realistično noto še prezgodaj umrli brat pianistke Nataše, pesnik Srečko. V romanu se v Benetkah njune poti na begu pred fašisti križajo še z mednarodno priznanim ameriškim pisateljem Ernestom. Tematika, ki smo jo običajno vajeni pri znanem tržaškem pisatelju Borisu Pahorju, včasih čustveno asociira na njegov roman Vila ob jezeru. Milan Dekleva je napisal roman, ki ga preberemo z užitkom.



Odlomek iz knjige

S korakom vstran se je odmaknil od Nataše. Pogledala ga je, začutila magnetizem Andrejeve vzdraženosti, se nasmehnila. V nasmehu ni bilo senčice zmagoslavja, prej trpkost. Vem, zakaj, je pomislil, tudi to je zelo preprosto. Natašini prsti so vedno obvladovali njegovo telo, tako kot nekoč, v polmraku tomajske podstrehe. Niso pa kraljevali na koncertnih odrih, ker se je v njih pretakala nečista kri. Smešno, si je rekel, da so začeli isti obiskovalci zaradi spremenjenih političnih razmer drugače ceniti glasbo, ki jo je Nataša izvajala z vedno večjim žarom. Je bil oportunizem poslušalcev posledica strahu, da ne bi samo mislili, ampak tudi čutili tako, kot se ne sme? Strah pred zapovedanim mnenjem novih oblastnikov, ki so se spoznali samo na hrup enoglasnih koračnic?



Cobiss povezava
Benetke, zadnjič - Biblos



Predmetne oznake: Fašizem


Prispeval/-a: Matjaž Eržen, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Objavljeno: 3.1.2015 16:01:10
Zadnja sprememba: 22.3.2018 11:26:49
Število ogledov: 1555