Napol morilke

Žanrzgodovinski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaNovo mesto, 2021
Založba
Zbirka Literarna zbirka Goga
Ključne besede 1920-1925, 1925-1928, 1929-1940, Begunke, Fašizem, Istra, Maribor, Matere in hčere, Nasilje v družini, Slovenke
Število strani

233

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Vsaka sovražnost se začne z nevednostjo." (st. 84)

Roman zajame obdobje med obema vojnama, od leta 1920 do leta 1940, dogajalni prostor pa se seli iz Trsta, čez Istro in se ustavi v Mariboru. Marina pred maminim tepežem in z versko gorečnostjo podprtimi sodbami uide v objem prvega mladeniča, ki je prijazen z njo, zanosi in se z njim poroči. Njenega Antona pa bolj kot družinsko življenje zanima politični aktivizem, kmalu jo zapusti. Marina se s hčerko preseli nazaj k mami. V ozadju se prebujajo italijanski fašisti in sosedje začnejo družino Slovenk šikanirati. Začne se njihov beg, najprej k žlahti v Istro, po nekaj letih pa še v Maribor, kjer bo spet politično zavrelo. Izjemno bogat roman, tako po sporočilni kot po izrazni moči. Med drugim govori o (ne)zmožnosti preseganja travme in družinskih vzorcev, o begunstvu različnih vrst, ki s sabo vedno pripelje tudi tujost, pred sabo in pred drugimi; o sovraštvu in ljubezni, o tem, kaj ju hrani in kaj napajata.

Nona je tokrat sprva suho stiskala že tako tanke ustnice, da so pobledele. Marina je samo čakala, od kod bo najprej priletelo. Nato se je nona, ne da bi izustila besedico, približala hčerinemu obrazu, ga pobožala s suhljato roko, ga zajela v dlani in Marino, vso zaprepaščeno, tesno objela.
Trenutek, ko je nona hčerko stisnila k sebi in tako neverjetno glasno molčala, je Marinina lica razmočil huje od ta največje skrinje, polne posteljnine in čipkastih prtov, ki so jo morale Zanutove ženske naslednjega jutra v najhujšem nalivu pustiti samevati na železniški postaji. (str. 64-65)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Napol morilke.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 103
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 4
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja