Nikogaršnji sin : avtobiografija brez meja

Žanravtobiografski roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Ključne besede Komunizem, Slovenski pisatelji, Fašizem, Koncentracijska taborišča, Družinsko življenje, Politično nasilje, Zamejski Slovenci, Spomini
Število strani

274

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Duhovna oporoka

V Sloveniji in tudi po svetu znani slovenski pisatelj Boris Pahor je v sodelovanju z novinarko in pisateljico Cristino Battocletti leta 2012 izdal avtobiografijo v italijanskem jeziku z naslovom Figlio di nessuno. Knjiga je nastajala več kot dve leti, Cristina je iz Milana prihajala k Pahorju v Trst, beležila njegovo pripovedovanje, rezultat je dinamična in slikovita sinteza pisateljeve bogate, z drugo svetovno vojno travmatizirane življenjske poti. Zamejskega Slovenca, Tržačana Pahorja, so zaznamovali kar trije totalitarizmi – kot otroka fašistično izživljanje, kot mladega fanta grozljiva izkušnja interniranca v nemških koncentracijskih taboriščih, po vojni kot moža z družino komunistično šikaniranje. Biografija poleg opisov Pahorjevega vseživljenjskega političnega aktivizma, poznanega in ubesedenega v njegovem literarnem opusu, prinaša tudi marsikatero razkritje o avtorjevem osebnem življenju, ki je bilo presenetljivo razgibano in svobodomiselno. Pričujoči slovenski prevod vsebuje spremno besedo pisateljevega sina Adrijana Pahorja in v dodatku ganljivo pričevanje Battoclettijeve o Pahorjevih zadnjih trenutkih. Pisatelj se je poslovil leta 2022, doživel je častitljivih 109 let.

Ljubezen je najpomembnejše čustvo mojega obstoja, zaradi katerega sem se po koncentracijskem taborišču ponovno rodil. Globoko ljubim ženske, verjamem vanje bolj kot v moške. Skozi stoletja si bile vedno one tiste, ki so ozdravljale bolnike. Tri ženske so stale ob vznožju križa in varovale Kristusovo telo, vendar Katoliška cerkev ne priznava ženskega duhovništva. Ženska je edini življenjski vir in princip obnove po katastrofah. Sposobna je ustvariti nova življenja tam, kjer se je ukoreninila smrt. (str. 48)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Nikogaršnji sin : avtobiografija brez meja.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 39
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Morda vam bo všeč tudi