Maršalinja

Zora Ostan se rodi malce pred prvo svetovno vojno v Bovcu. Z družino se med vojno umaknejo v Ljubljano. Po vrnitvi v Bovec Zora spozna Pietra, mladega italijanskega zdravnika. Kmalu se poročita in Zora Ostan, sedaj Zora del Buono, odpotuje z možem na jug Italije, v Bari, kjer Pietro ustanovi kliniko, Zora pa se ukvarja z vzgojo treh sinov in organizacijo družinskega meščanskega življenja. Za razliko od drugih žena je Zora tudi politično aktivna. Oba s Pietrom sta prepričana komunista, čeprav jima lagodnost meščanskega življenja in dostopnost dobrin vseh vrst veliko pomeni – tako, kot je citirano na začetku romana: Komunizem je aristokratstvo za vse. Fašizem je v vzponu, po Evropi strašita Hitler in Mussolini, druga svetovna vojna zareže tudi v Bari in pretresa družini del Buono v Italiji ter Ostanovo v Sloveniji. Ne samo med vojno, tudi po vojni vsem skupaj ni lahko. Časi se namreč še naprej vrtinčijo, prav tako se vrtinčijo usode družinskih članov. Zora spremlja svojo družino in odhode njenih članov, bodisi po svetu ali na drugo stran življenja. Ko ji umre prvi sin, se zanjo svet skorajda konča. A Zorin konec se zgodi v Novi Gorici, v domu za ostarele, kjer se spominja preteklih dogodkov. Vsem, ki so Zoro poznali, pa je še najbolj ostalo v spominu pripovedovanje o tem, kako je Pietro rešil življenje Titu. In zgodba o tem, kako je Tito Zoro odlikoval za ljubezen do svobode in domovine. Maršalinja ni samo družinska zgodba, je temeljit in pretresljiv vpogled v zgodovino 20. stoletja, v posameznikove odločitve, politike in posledice vojn. Še posebej neprecenljiva je v delih, kjer razlaga dogajanja in življenje ob slovensko-italijanski meji.