Zvezdna karta

Dušan Šarotar je pisatelj, pesnik, publicist in scenarist. Ena osrednjih tem njegovih del je usoda judovske skupnosti v Prekmurju, kar velja tudi za roman Zvezdna karta. Pripovedovalka, služkinja Žalna, v njem postopoma razkriva drobce iz življenja trgovca Franca, njegove žene Rože in njunega sina Evgena, pri katerih je živela. Osrednje dogajanje je umeščeno v Šalovce, kjer je družina stanovala tik ob železniški postaji, zato je bilo življenje glavnih protagonistov zaznamovano z neprestanim – predvsem očetovim – odhajanjem in prihajanjem. Roman je razdeljen na tri daljša poglavja, zgodba ne teče linearno, glavni vzgib za obuditev Žalninih spominov so v prvi vrsti predmeti, ki pogosto dobijo simbolno vrednost, prav posebno vlogo imajo fotografije, ki so tudi nekakšna rdeča nit romana. Skozi pripovedovalkine oči pokukamo v duše treh protagonistov, ki vsak na svoj način dojemajo svet, ki razpada. Družinica živi srečno življenje, vendar v zraku ves čas visijo zle slutnje o tem, kar prihaja, a do konca romana ostaja neizrečeno. Molk oziroma tišino, ki igra v romanu pomembno vlogo, bi lahko razumeli tudi kot opomin, saj se o usodi Judov pri nas dolgo ni govorilo. Delo je napisano v ritmičnem in poetičnem jeziku, ki še poudari melanholično podobo pokrajine, v katero je umeščena zgodba. Dušan Šarotar v romanu Zvezdna karta ne razkrije le še enega dela zgodbe svoje rodbine – Franc Schwarz je bil namreč njegov stari oče –, temveč tudi vse svoje pisateljsko mojstrstvo.