Dvanajst potohodnikov
| Žanr | kratka zgodba |
| Narodnost | kolumbijska književnost |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2018 |
| Založba | Mladinska knjiga |
| Ključne besede | Priseljenci, Usoda, Smrt |
Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.
Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Dvanajst melanholičnih romarskih zgodb
Izvirnik Doce cuentos peregrinos (Dvanajst romarskih zgodb) je bil izdan že leta 1992, slovenski prevod z naslovom Dvanajst potohodnikov pa je v Kondorjevi zbirki izšel leta 2018. Avtor nam že v uvodu razloži ozadje pisanja zgodb: te naj bi nastajale skupno 18 let, nekatere so bile sprva napisane kot filmski scenariji, druge so bile tekom časa tudi spremenjene.
Tako kot sam Garcia opiše pisanje zgodb kot »/…/ nenavadno ustvarjalno izkušnjo, ki jo je vredno opisati, /…/« (str. 7), enako mnenje bo delil tudi bralec, ki bo zgodbe prebral. Čeprav so kot celota nastajale zelo dolgo, imajo veliko skupnih točk. Vsi glavni liki so latinskoameriški priseljenci, ki so večinoma našli svoj dom v Evropi. Na poti, ki jo želijo prehoditi, oziroma na svojih romanjih so velikokrat sami, v svoji izkušnji pa osamljeni. Garcia tudi tu uporabi svoj magični realizem: zgodbe preveva pravljičnost, mističnost (da ne rečemo celo bizarnost) in skoraj vsaka se zaključi s smrtjo. Nekatere so zelo kratke, spet druge bistveno daljše, vse bodo na pozornem bralcu pustile močan vtis in nas opomnile, kako hitro spremenljiva je lahko naša usoda.
Avtor, znan predvsem po svojih epskih delih Sto let samote in Ljubezen v času kolere, vas tudi z zbirko kratkih zgodb ne bo razočaral.
Pred večerjo smo molili, stoje pred praznimi krožniki. Gospa Forbes ni bila katoličanka, vendar je po pogodbi morala poskrbeti, da sva molila šestkrat na dan, in se je v ta namen naučila naših molitev. Potem smo vsi trije sedli, midva z zadržano sapo, medtem ko je preverjala tudi najmanjšo podrobnost najinega vedenja, in šele ko se je vse zdelo v najlepšem redu, je zacingljala z zvončkom. Tedaj je vstopila kuharica, Fulvia Flaminea, in prinesla večno juho z rezanci tistega priskutnega poletja.
(str. 140)
Citati
(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Dvanajst potohodnikov.
Kritike
(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.
Komentarji
(0)Ogledi: 8
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0
