Rejenka
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | irska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Dekleta, Rejništvo, Irski pisatelji, Odraščanje |
Prevod | Maja Novak |
V spremni besedi beremo, da irska pisateljica Claire Keegan piše malo, a izvrstno. Ta trditev vsekakor drži.
Rejenko ata pelje k sorodnikom v rejo. Doma mama pričakuje še enega v že tako ali tako dolgi vrsti otrok. Bralec malo trepeta, kaj čaka rejenko na koncu dolge vožnje z atom. Vendar ženska (kot na začetku rejenka reče novi mami) in gospod Kinsella že takoj poudarita, da jo bosta z veseljem vzela pod streho in da je v novem domu dobrodošla. Rejenka najde pri novi družini tako pogrešano ljubečo mamino dlan in toplino očetovega objema.
In tako minevajo dnevi. Ves čas čakam, da se bo kaj zgodilo, da bo lagodja, ki ga čutim, konec – zbudila se bom v mokri postelji ali naredila kako neumnost, kako strašansko nerodnost, ali pa bom kaj razbila – a vsak dan poteka dokaj podobno kot prejšnji. Zbudimo se zgodaj. Ko sonce šele vzhaja, in zajtrkujemo taka ali drugačna jajca s kašo in opečenim kruhom. Kinsella si natakne čepico in gre na dvorišče. Z žensko na glas sestavljava seznam stvari, ki jih je treba narediti, in potem jih kratko malo narediva: puliva rabarbaro, pečeva sadne kolače, pleskava opažne letvice, vzameva posteljnino iz ogrevane omare za perilo, posesava vse pajčevine v njej in zloživa vse čiste obleke nazaj, pečeva čajne kolačke, drgneva kad, pometava stopnišče, loščiva pohištvo, blanširava čebulo za čebulno omako in jo v lončkih zlagava v zamrzovalno skrinjo, nato, ko zaide sonce, pa zalijeva vrt.
(str. 39)