Trojke

Glavni junak romana Milana Kleča se mnogo bolje kot v dvojkah počuti v trojkah. Vsaj tako lahko sklepamo po tem, da njegova ljubezenska razmerja z ženskami kronično propadajo, družba treh prijateljev, v kateri neizmerno uživa, pa cveti. Da prijateljem daje prednost pred partnerkami, je poleg tega, da si izbira premlada dekleta, v odnosih s katerimi mu samozavest zbijajo psihofizične težave moškega nekje na pragu šestdesetih, je tudi eden glavnih razlogov za razpad njegovih zvez. Trenutno je v zelo nesolidnem razmerju s Škorpijonko, netolerantno in strupeno jezičnico, ki najraje piči tam, kjer najbolj boli, rane z ljubezenskega bojnega polja pa si liže v družbi dveh svojih najboljših prijateljev, starejšega, suverenega in oblastniškega Martinija ter mnogo mlajšega in mehkužnega Hudečka. Ne delijo si le veselja nad popivanjem v domačih logih, ampak tudi radosti potovanja v eksotično Aleksandrijo, kjer preživijo enega najlepših dopustov v življenju neimenovanega prvoosebnega pripovedovalca, ko največja vznemirjanja in zmage doživljajo ob iskanju alkohola v tej substanci zelo nenaklonjeni deželi. A našemu junaku se nenadoma zazdi, da v njegovem ljubljenem trojčku nekaj škriplje, v skupinici se pojavi vsiljivec, četrti, ki naj bi ga skušal izriniti. Njegovi sumi se potrdijo, ko ga njegovega stara prijatelja ne povabita na Kreto, ampak tja odpotujeta z novincem. Naš junak je obupan, brez ženske je težko, a brez prijateljev mu živeti ni. Iz nabora znancev si omisli novo trojko in se z njo odpravi na Susak, a tudi to druženje se neslavno konča. Kleč v svojem duhovitem slogu, ki poka od samoironije, podre sterotip, ki ga poznamo iz šale in v kateri moški in ženska vsak s svoje plati opišeta svoj zmenek, pri čemer moški v treh vrsticah opiše dogajanje, za katero ženska potrebuje celo stran. Izdani prijatelj namreč neskončno razpreda in analizira svoje stiske, jih zapleta v neštete teorije zarot, si namišlja vsemogoče razloge in poseben talent pokaže pri napihovanju slona iz muhe. Jezik je sicer knjižni, sam način pripovedovanja pa neznansko sproščen in pogovoren, kot da bi zgodbo podajal naključnemu poslušalcu ob šanku.