Pridiga o padcu Rima

Zavrtel je telefonsko številko in ju obvestil, da bi Annie, izkušena natakarica, ki je že delala zanj, znala biti za. Prišla je petnajst minut zatem, izjavila, da sta Matthieu in Libero srčkana, spila pol litra šampanjca ter jima zagotovila, da jima bo z veseljem pomagala. Skrbela bo za blagajno in upravljala zaloge. Za postrežbo pri mizah pa bosta morala najti kakšno drugo natakarico. Vincentov prijatelj je odkimal. – Pa ne eno. Ena ni dovolj. Raje tri ali štiri. Libero ga je opomnil, da bar ni prav velik, da ne potrebujeta toliko punc in da ne ve, s katerim denarjem bi jim lahko plačala. Ampak Vincentov prijatelj je vztrajal. – Poletje je, če nimata štirih levih rok, se bo pri vama trlo ljudi. Če hočeta imet odprto cel dan in še zvečer, potem potrebujeta tudi ljudi, da krožijo, saj ne more ena in ista punca delati osemnajst ur na dan, a ni res? In če vama je to predrago, lahko še vedno dve odpustita, ampak potem se bosta morala vidva zbujat zjutraj. Zvečer morajo biti punce. Dva fanta, to ni dobro za prodajo. V redu, vem, da če nam danes česa ne manjka, so to pedri, ampak saj ne mislita odpret gej kluba, a ne?