Moji spomini na morje

Žanrkratka zgodba, spomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Ključne besede groteska, Spomini, Ženske, Fantastika, Morje, Pijače, Plavanje, Pogrebi, Asociacije
Število strani

221

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Eno samo drhtenje

Izbrane Klečeve spomine povezuje ljubezen do morja in se razširja do vseh oblik vodovja. Prek spominov se ponovno vživlja v bolj ali manj običajne življenjske situacije, v katere njegova prisotnost privlači skorajda fantastične dimenzije, neprestano pa se mu vrivajo novi domisleki, ki velikodušno, a z veliko opravičevanja, dobijo svoje mesto. Kleč jim je naklonjen ravno tako kot tistemu »bistvu« zgodbe, ki mu gre včasih težko z jezika, zato zasleduje misli, ki opozarjajo nase in se jim prav radovedno prepušča. In zakaj bi jih krotil, saj imajo kaj povedati, kaj pozabljenega razkriti in ko retrospektivno sledimo njihovemu loku, prav lepo povezati poanto, čeprav nas s svojimi nevljudnimi vpadanji in neorganiziranostjo tudi malo jezijo. Ali pa Kleč, ki se kar ne vzame v roke in nas zaprosi za še malo pozornosti, ko se podi za njimi. Začne s svojimi (ob)morskimi rituali, najraje najde kak bife in opazuje dogajanje okoli sebe, občasno se tudi sam »trešči« v vodo, potem pa se okoli njega kar nekaj naplete. A na morje niso vezani le prijetni spomini, pravzaprav največji bralski užitek prinesejo zgodbe z »incidenti«, ki jih zakuha njegova veličastna ihta, ali kot jim pravi sam, zarote, druga zraven druge! Trmasto molčanje ga z njegovo žensko drži v predolgem opoldanskem sprehodu, da se ga mora ona konec dneva vsega opečenega sramovati, ali ko ga ob drugi priložnosti neka druga ženska naravnost zafrkava z grozno, brezupno izbiro kopalk, da se mora prizadet naslednji dan nemudoma vrniti domov. V običajnem slogu si humorno, ljubeče, v evforičnosti ali pa čemernosti z življenjem da duška – kako uživa, kako molči in kako je trmast! Pod samoironijo in iskrenostjo, ki je včasih tudi odbijajoča, se oglaša nežnejša duša, ki motri starost, osamljenost in minevanje časa.

“Morda toliko govorim, ker je gotovo že več kot jasno, da ni izpadlo dobro. Spet bi se lahko premaknil na drugi breg reke, kjer je kakšen naključni opazovalec, sprehajalec ali kaj jaz vem kdo opazil naslednji prizor. Nič kaj zavidanja vreden. Tisti možakar, ki je dajal čolne v najem, je ponudil gospodični, nič več ni bila moja ženska, skratka, ponudil ji je roko, da je stopila v čoln. Morda zaradi tega ni bila več moja ženska, ker je bila v čolnu, čoln pa je bil seveda v vodi. Kot da sem bil jaz bolj za tiste čolne, ki so bili na kopnem, in zgodilo se je seveda tisto najbolj predvidljivo in zaradi tega še bolj osupljivo. Meni ni ponudil roke.” (str. 28)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Moji spomini na morje.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 17
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja