Dnevnik genija

Salvador Dalí (1904 – 1989) je svetovno slaven slikar in eden najvidnejših predstavnikov nadrealizma. V njegovih delih se vsakodnevni predmeti pojavljajo v sanjskih pokrajinah, oblike so deformirane in na novo izumljene, telesa razdeljena na tisoče majhnih delcev, ki se po neki novi logiki na novo urejajo v kozmičen red. Obvladovanje tehnike in izostren umetniški čut sta mu v kombinaciji s preciznostjo in marljivostjo omogočila ustvariti na stotine vrhunskih umetniških del. Njegov um je presegal čas, v katerem je živel – s svojimi deli je pogosto buril duhove, s skritimi simboli znotraj slik pa je v javnosti nemalokrat povzročil škandale. 

Dnevnik genija so dejanski Salvadorjevi dnevniški zapisi od leta 1952 do 1963, ki pa jih je pisal z zavedanjem o svoji že tedanji vsesplošni prepoznavnosti in predvsem z zavedanjem o svoji lastni genialnosti. V njih ne skriva ničesar – s seboj nas popelje tako na stranišče kot na večmesečno ustvarjanje Vnebovzetja (ene njegovih najveličastnejših slik), dan nam je celo vpogled v skupino nadrealistov, znotraj katere je nekaj časa deloval in iz katere je bil zaradi svoje preveč radikalne in premočrtne usmeritve ter notranjih sporov nazadnje tudi izločen. Dalí je ekstravaganten, samozavesten, provokativen, ekscentričen, čudovito nenavaden in poln protislovij: revolucionar, ki svoj navdih črpa iz tradicije; neskončno predan svoji ljubezni do Gale in hkrati odmaknjen v svoji umetnosti; z eno nogo na tem svetu, z drugo v sanjah in (pod)zavesti. Vsekakor ena zanimivejših osebnosti 20. stoletja. 

“Ves čas me spremlja občutek, da je vse, kar je povezano z mojo osebo in mojim življenjem, edinstveno in vseskozi zaznamovano z izjemnostjo, popolnostjo in slikovitostjo.”