Sestre pod vzhajajočim soncem

Žanrzgodovinski roman
Narodnostnovozelandska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Ljubica Karim Rodošek
Ključne besede Moč, Preživetje, Prijateljstvo, Svetovna vojna 1939-1945, Taborišča, Upanje, Vojni ujetniki
Število strani

413

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

13-14 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zgodba o pogumnih ženskah v vojni

Ženske, ki so bile zaprte v razvpitem japonskem taborišču za vojne ujetnike med drugo svetovno vojno, so še en zastrašujoč primer surovosti, ki se je zgodila med vojno. Na začetku zgodbe spoznamo Norah, njeno sestro in njenega moža, ko leta 1942 zapuščajo Singapur na ladji HMS Vyner Brooke, ki jo Japonci po le nekaj dneh bombardirajo in potopijo. Med vojno so mnogi skušali pobegniti in najti varno zatočišče ne le zase, ampak tudi za tiste, ki so jih imeli radi. Nekatere ženske so se prijavile kot medicinske sestre, da bi pomagale zavezniškim silam. Na nesrečni ladji je med drugimi pristala tudi Nesta James, ena od 64 avstralskih medicinskih sester. Tiste, ki so preživele brodolom in napade Japoncev, jih na kopnem ujamejo in odpeljejo v prvo od številnih taborišč za vojne ujetnike, kjer se kljub lakoti in brutalnosti trudijo ostati žive. Ta skupina žensk je v hudih razmerah živela več kot tri leta in pol, pri čemer je na stotine žensk umrlo, preden so jih izpustili. Srečamo se s številnimi junaškimi medicinskimi sestrami, misijonarkami in drugimi ženskami, ki so dale vse, kar so imele, da bi druga drugi pomagale preživeti iz dneva v dan. V teh taboriščih so bili tudi otroci in veliko žrtvovanja je bilo, ko je šlo za hrano v upanju, da bodo otroci preživeli internacijo.

Ko na prvi dan njihovega bivanja v barakah zaide sonce, prispejo japonski stražarji, ki prinašajo nekaj velikih kotlov riža in majhno količino kositrnih skodelic.

“To je premalo hrane!” znova in znova ponavljajo ženske, ko prevzamejo skodelico, v kateri je riža zgolj za eno zajemalko. Ko se ena od žensk pritoži neposredno stražarju, jo ta udari v obraz in podre na tla.

Margaret Dryburgh zakoraka ob vrstah žensk in otrok. “Le vzemite, kar vam bodo dali, in ničesar ne govorite,” ponavlja.

“Ob tolikšni količini hrane naj bi preživeli?” ji nazaj zabrusi ena od žensk.

“Tega še ne vemo. To je šele naš prvi dan – morali bomo biti potrpežljivi in počakati, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan.”

(str. 69)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sestre pod vzhajajočim soncem.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 229
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 2