Bron in Sončnica

Žanrdružbeni roman, mladinski roman
Narodnostkitajska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Prevod Andrej Stopar
Ključne besede Družina, Otroci, Prijateljstvo, Revščina, Sirote, V mladinskem leposlovju
Število strani

278

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Čas dogajanja v romanu so šestdeseta leta 20. stoletja, obdobje kulturne revolucije na Kitajskem. Cilj tega gibanja je bilo očiščenje partije in družbe, ko so bili na udaru nasprotniki revolucije in izobraženci. Mladino, uradnike, izobražence in umetnike so pošiljali na prevzgojo na podeželje in v odročne kraje. Tako usodo sta doživela sedemletna Sončnica in njen oče – umetnik. Sončnica je rada raziskovala reko in okolico. Nekega dne se je znašla v nevarnosti in jo je rešil nemi deček Bron, s katerim se je spoprijateljila. Odslej jo je varoval pred nasilnimi vrstniki. Ko je v nesreči na reki umrl Sončničin oče, je osirotelo deklico sprejela Bronova družina, čeprav so se sami spopadali z revščino. Deklico so v novi družini vzljubili in ji želeli omogočiti šolanje in s tem boljše življenje. Toda življenje v vasi Damaidi je bilo kruto, saj so bili ljudje ves čas v skrbeh zaradi pomanjkanja denarja, naravnih nesreč, slabih letin in lakote. Kljub vsem tegobam je Sončnica v Bronovi družina našla toplino in naklonjenost. Bo lahko ostala v tem zavetju?

“Oče, mama in babica nikdar niso pozabili dogodkov, ki so se pred leti odvili pod starim drevesom. Od trenutka, ko so jo vzeli k sebi, so bili odločeni, da ne bodo le skrbeli zanjo, pač pa da ji bodo omogočili svetlo prihodnost. Tega niso nikdar rekli na glas, vendar so vsi vedeli, da je to njihov skupni cilj. Vsa ta leta so požrtvovalno vztrajali, da mora Sončnica hoditi v šolo.” (str. 225)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Bron in Sončnica.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 76
Komentarji: 0
Število ocen: 5
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 7