Človeško telo

Nekaj metrov od tabora afganistanskih tovornjakarjev se ustavi kašljajoč bel avtomobil. Voznik s predrzno nezakritim obrazom zaluča proti možem, ki sedijo v krogu, svoje osebno darilo, nakar spet oddrvi v smeri, iz katere je pripeljal. Tovornjakarji s široko odprtimi očmi dolgo zbirajo pogum, preden eden od njih pobere glavo njihovega tovariša, ki si je predzadnjo noč upal zapustiti tabor in se odpeljati proti obvozni cesti. V pesku povaljana glava jim z očmi, obstalimi v poslednji grozi, ki je je bila deležna, vrača pogled. Sodeč po neenakomernih vlaknih, ki štrlijo iz vratu, jo je žagalo majhno rezilo, najverjetneje žepni nož. Opozorilo je še kako jasno in poštar ni čutil potrebe, da bi še kaj dodal, če odštejemo posmehljiv izraz, ki je obljubljal isti sprejem vsakomur, ki bi se drznil odpraviti na pot. Edina spodobna kazen za nekoga, ki sodeluje z zavojevalskimi vojaki.