Pozorni pripovedovalec

S precejanjem sodobnega sveta na papir se pod peresom Olge Tokarczug rojevajo zgodbe, ki hočejo biti napisane. S preseganjem kakršnih koli meja, spolov, pripovedovalcev, vplivov ali zvrsti nastaja vedno nov konglomerat pojavnih resničnosti in konceptov z vero v razvojno, zdravilno in empatično moč naracije. Literaturo pojmuje kot biološko evolucijsko pridobitev, kot ključ rešitve za mnoge probleme in težave človeštva, saj nas uči medsebojnega sporazumevanja in razumevanja. Kontrast dandanašnji usodni odvisnosti od neskončno reproducirajoče se internetne mreže dedovanih vzorcev obnašanja, kulture, ki nam klavstrofobično manjša svet in manjša željo po navduševanju, čudežih, skrivnostih. Po tem oceanu podatkov “srfa” osamljeni in katatonično hipnotizirani slehernik. V tej ponoreli tovarni umetne inteligence (Philip K. Dick) pozablja na vseobsegajočo prepletenost vsega, kar obstaja.

Pri Tokarczukovi gre za popolno spreminjanje tradicionalnega dojemanja, eksperimentiranje in odklon od egoističnega  avtorskega pripovedovalca, saj sanja o “četrtoosebnem” pripovedovalcu, s katerim bi se na nek način vrnila k izvorni Besedi. Njene razprave so filozofsko-psihološke, uvaja novo disciplino – psihologijo literarnega dela ter uvaja nove pojme: ekscentričnost (iskanje netipičnih točk zrenja), metaksy (vmesni svet iz katerega vse izvira), sezamskost (vrata v prenasičen svet za “homo consumensa”). Značilna je primerjava sodobnosti z brezčasnimi miti, umetnostjo in biblijskimi zgodbami. “Svet je sestavljen iz točk zrenja in jaz sem ena od njih.”