Beguni

Žanreksotični roman
Narodnostpoljska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2010
Založba
Prevod Jana Unuk
Ključne besede Anatomija, Potovanja, Znanstveniki, Skladatelji, konstelacijski roman, Letališča, Človeško telo
Število strani

423

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Stanovanje ne razume, kaj se je zgodilo. Stanovanje misli, da je lastnik umrl."

Romani Olge Tokarczuk so nekonvencionalni, večplastni, fragmentarni, so kot živi organizmi, ki vsakič znova navdušijo s svojo inovativno obliko. Njihova struktura je tako netipična, da je avtorica to literarno vrsto kar sama poimenovala z oznako konstelacijski roman: »Konstelacijski roman sem izumila za lastno rabo, da bi ustrezneje izrazila tako svoje občutenje sveta kot način uporabe jezika.« Gre za prozno obliko, ki ne temelji na linearni strukturi, saj je fabula sestavljena iz posameznih zapisov, fragmentov, ki jih nato bralec preko akta branja sam sestavi v celoto.
Roman Beguni se osredotoča na gibanje, kar nakazuje že naslov, beguni so bili namreč sekta ruskih starovercev, ki so verjeli, da vsaka navezanost s seboj prinaša zlo, ki mu je mogoče ubežati le s stalnim begom. Osrednja tema romana je nestalnost, spremenljivost, je poklon nemirni duši, ki za ohranjanje razsodnosti potrebuje premikanje ali kar – potovanja. Morda bi lahko celo rekli, da je roman oda potovanju.
Vsebinsko se prepletajo fiktivne in resnične zgodbe. Neimenovana pripovedovalka potuje skozi številna letališča, ki jih vidi kot nov človeški življenjski habitat. Žena poljskega turista Kunickega med dopustovanjem na Visu brez razloga izgine za nekaj dni, izginotja pa niti sama ne zna pojasniti. Anuška, ki spontano zapusti bolnega otroka in od vojne otopelega moža, se na moskovskem metroju pridruži brezdomni begunki, s katero dneve preživljata vozeči se z metrojem. Erik hrepeni po tem, da bi po vzoru Melvillovega literarnega junaka postal lovec na kite, a konča v duhamorni službi kot voznik trajekta. Na eni izmed takih voženj ga nek notranji vzgib pripravi do tega, da zbeži – namesto v pristanišče zavije na odprto morje.
Fiktivne zgodbe o begajočih posameznikih so pospremljane z resničnimi, denimo o nizozemskem anatomu iz sedemnajstega stoletja, Filipu Verheyenu, ki je med preučevanjem svoje amputirane noge odkril Ahilovo kito, o sestri skladatelja Chopina, ki je njegovo srce v kozarcu pretihotapila nazaj na Poljsko, pa o Afričanu Angelu Solimanu, ki so ga po smrti na Dunaju nagačili in ponižujoče razkazovali kot primerek druge rase.
Zgodbe v romanu so urejene na enak način kot konstelacije zvezd v vesolju: ko jih, stoječe same zase, povežemo, se pred nami razkrije smiselna celota.
Prevajalka Jana Unuk, ki je, lahko bi rekli, specializirana za prevajanje Olge Tokarczuk, njeno ustvarjanje odlično označi kot nenehno iskanje višjega smisla v razdrobljenem svetu, močno izraženo potrebo po transcendenci in odpoved linearnemu, vzročno-posledičnemu pripovedovanju.
Za roman sta avtorica in prevajalka v angleški jezik Jennifer Croft leta 2018 prejeli mednarodnega man bookerja.

»Kadar se odpravim na potovanje, izginem z zemljevidov. Nihče ne ve, kje sem. Na točki, s katere sem odšla, ali na točki, na katero sem namenjena? Ali obstaja kakšen »vmes«? Ali sem kakor tisti izgubljeni dan, kadar letiš na vzhod, in spet najdena noč, kadar na zahod? Ali zame velja ista zakonitost, na katero je ponosna kvantna fizika – da delec lahko obstaja na dveh mestih hkrati? Ali druga, ki je še ne poznamo in ki ni bila dokazana – da je mogoče dvojno ne obstajati na enem in istem mestu?
Mislim, da je veliko takšnih kot jaz. Izginulih, odsotnih. Iznenada se pojavijo na terminalih pristankov in začnejo obstajati, ko jim cariniki pritisnejo v potni list žig ali kadar jim vljudni receptor v kakšnem hotelu izroči ključ. Gotovo so že odkrili svojo nestalnost in odvisnost od krajev, časov dneva, od jezika ali mesta in njegovega podnebja. Nestalnost, mobilnost, iluzornost – prav to pomeni biti civiliziran. Barbari ne potujejo, oni preprosto gredo k cilju ali v napad.«

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Beguni.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 48
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0