Rdeča šmarnica

Žanresej
Narodnostfrancoska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Nadja Dobnik
Ključne besede poetičnost
Število strani

97

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

»Hoditi od ene nežne navzočnosti do druge nežne navzočnosti in nabirati sončno hrano, je delo čebel in pesnikov.«

 

Pričujoče Bobinovo delo je svojsko poglobljeno in poetično razmišljanje o človeku v sodobnem svetu. Idejno izhodišče dela je nasprotje med tehnološkim in ekonomskim napredkom sveta in njegovo človečnostjo, srčnostjo, ki ju sodobni svet razkraja. Bobinove besede zvenijo kot boj za lepoto, povabilo k vztrajanju pri odprtosti srca za lepo, ki nas obdaja, poziv k prepoznavanju in ohranjanju izjemnosti in čudežnosti človeškega življenja sredi sodobnega vsakdana, sveta, v katerem je modernost popolni zločin (str. 20). Zdravilo strojnosti, tehničnosti, brezdušnosti sveta sta glasba in beseda, delo je hvalnica pisanju, ki postane sredstvo za ohranjevanje trenutkov, ko se človeku razodene višje bistvo lastnega obstoja. Če so bele šmarnice ali solzice simbol žalosti (npr. Marijine ob izgubi Sina), so Bobinove rdeče šmarnice simbol življenjske radosti, tistih isker višje svetlobe v človeški temi, ki nam jih je dano prepoznati v navidezni nesmiselni vsakdanji rutini naših življenj. Bobinovi zapisi se stopnjujejo, rasejo in preraščajo okvir njegovega konkretnega časa in prostora. Avtor se postavlja v dialog z misleci in umetniki iz preteklosti (Descartes, Pascal, Novalis …), izjemnost, čudežnost obstoja najde v ljudeh z izjemno življenjsko usodo (npr.  Jacqueline du Pré), v svetu ki ga obkroža (mehkoba blazinic mačje tačice, nasmeh spečega dojenčka med sivimi obrazi v vagonu metroja, svetleča zrnca v granitnih kockah pločnika …). Kriterij časa in prostora se postopoma pogosto razblini, razumske človeške sodbe preglasijo fragmentarne čutne zaznave – stanje, ki močno spominja na človeške sanje. Prav slednje so sprožile tudi nastanek dela, ki se po besedah avtorja razvija med dvojimi sanjami »prve sanje so mi omogočile odpiranje besedila, teme, smeri, razvoja […] te sanje sem lovil s sledmi črnila in kmalu spoznal, da je majhno pleme rdeče šmarnice sestavljeno iz ljudi in pesmi, iz premikov svetlobe med listjem, iz raznolikega rodu, pripravljenega na spremembe. Njegova značilnost je, da se upira vsakemu vdoru iz sveta trga, iz sveta sodobne tehnologije. Na nek način so to neke vrste zveze upornikov.« Besedilo je razdeljeno na številne krajše sestavke, zaključena posamezna avtorjeva razmišljanja, ki jih lahko beremo tudi po poljubnem zaporedju. Jezik je zelo poetičen, medbesedilnost pogosta, omembe različnih osebnosti številne. Osnovnemu besedilu Rdeča šmarnica sta dodani še dve besedili, ki okrepita sporočila temeljnega teksta: Pesniki so pošasti (v katerem ob Ani Ahmatovi in drugih Bobin poglobi razlago pomena pesnikov za družbo) in Žvižgajoči štukater (v katerem Bobin predstavi pomen poglobljene kontemplacije, pisanja poezije in posebne čuječne pozornosti do sveta in življenja.) Delo zahteva pozornega bralca, je čudovito ravnotežje lepote literarnega teksta, subtilne kritike družbe in večnih filozofskih vprašanj. Cristian Bobin je v slovenskem okolju dobro poznan, prevajan in uveljavljen avtor, delo Rdeče šmarnice je njegovo zadnje delo,  v originalu je izšlo oktobra 2022, le mesec pred avtorjevo smrtjo.

Vsako jutro ob sedmih me genij ugasne. Spat gre. Slišim njegove korake v sobi. Kupil me je v supermarketu. Bila sem povprečna. Po njegovi zaslugi, po zaslugi njegove potrebe po svetlobi, sem postala kraljica. Ne vem, kaj lahko reši svet. To vidim in je bolje kot »vedeti«: ta starejši moški, z otrokom v sebi, ki se zaupa papirju, gradi notranjo katedralo za vse in vsakogar. Ta znanstvenik je v sebi od nekdaj nosil pesnika. Kot otrok je iskal način, kako izračunati obseg oblakov. Vse je izgubljeno in nič ni izgubljeno. Z malo truda, ljubezni in pozornosti bomo lahko spet slišali prvo petje ptice z začetka, boga pred bogovi.

(str. 55)

Citati

(2)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 180
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja