Dnevna hiša, nočna hiša

Olga Tokarczuk je ena najvidnejših in najbolj relevantnih avtoric vzhodnoevropskega literarnega prostora. Poljakinja, ki štrli iz povprečja že s svojo prezenco in dreadlock pričesko, je svojevrsten literarni fenomen. Njena dela so izjemno dobro sprejeta in nagrajevana pri domačih ter svetovnih kritikih, prav tako dobro pa je sprejeta tudi med bralstvom, kar se sicer mnogokrat izključuje. Po svoje je zanimivo, da je prvo mednarodno literarno nagrado (Vilenica, 2013) prejela ravno pri nas, pet let kasneje je za roman Beguni prejela še prestižnega mednarodnega man bookerja ter tako rekoč največ, kar lahko literat doseže – Nobelovo nagrado za književnost. Inovativnost njenega izraza se kaže predvsem v sami romaneskni formi, za svoje romane je celo izumila izraz konstelacijski roman. »Konstelacijski roman temelji na metafori zvezdnatega neba. Ko pogledamo vanj, racionalno vemo, da so svetle pike kaotično razpršene, a naši možgani v tem kaosu iščejo vzorec – konstelacijo,« pravi Tokarczukova.


Prvoosebna in vsevedna pripovedovalka z R.-jem in dvema psicama čez poletje biva v hiši na poljskem podeželju v bližini kraja Nowa Ruda. V sosednji hiši živi zelo posebna starka po imenu Marta, ki jo pripovedovalka imenuje kar čarovnica. Z njo ob raznih opravilih preživlja svoj prosti čas, skrbi za kozo, rože, zelenjavo … in hkrati piše svoje ter prebira tuje sanje – slednje imajo v romanu pomembno mesto, saj s časom budnosti in časom spanca povezujejo dnevno in nočno hišo. Roman je sestavljen iz prizorov, fragmentov, različnih zgodb o posameznih osebah, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, pa vendar so med seboj tesno povezane. Od njih je najobsežnejša vložna zgodba o svetnici Kümmernis, katere življenjepis je zapisal menih Paskal, ki je po duši ženska ujeta v moškem telesu. Kümmernis, ki je upodobljena z brado, ima tako s Paskalom skupno to, da sta se oba rodila v napačnem telesu, predvsem pa na napačnem kraju ob napačnem času. Posebno mesto v romanu imajo tudi gobe, predvsem recepti za jedi iz strupenih gob (npr. torta iz rdečih mušnic), ki nakazujejo čarovniške veščine Marte in pripovedovalke.
Roman je bil na Poljskem izdan že leta 1998, v slovenščini pa v prevodu Jane Unuk leta 2005.