Krvni bratje : roman o berlinskih bandah
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman, eksistencialistični roman, problemski roman, zgodovinski roman |
Narodnost | nemška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Cankarjeva založba |
Ključne besede | Brezdomci, Družbene razmere, Vzgojni zavodi, Družbena izključenost, Marginalne skupine, Mladoletni prestopniki, Fantje |
Prevod | Uršula Rebek |
Dečki z ulice
Na ulicah nemških velemest se je v času med obema vojnama znašlo na tisoče brezdomnih otrok. Nekaterim je starše vzela Prva svetovna vojna, drugi so bili žrtve neugodnih gospodarskih razmer. Krvni bratje je roman o preživetju na ulicah Berlina tik pred prihodom Hitlerja na oblast. Do 21. leta, do polnoletnosti, so fantje lahko prebivali v vzgojnih zavodih, kjer pa seveda niso vladale rožnate razmere. Zato mnogi izmed njih od tam pobegnejo. Brez dokumentov jih je pot v večini primerov zanesla med kriminalce in v prostitucijo. Sam si na ulicah Berlina težko preživel. Fantje, med njimi se je sem ter tja znašlo tudi kakšno dekle, so se združevali v bande. V bandah je vladalo načelo “vsi za enega, eden za vse”. Bande so nudile zaščito in vsaj nekaj socialne varnosti. Shajali so se v opuščenih tovarniških barakah in poceni gostiščih. Ples, zabava, cigarete in alkohol so jim pomagali preživeti. Fantje, na višku delovnih sposobnosti, so težko dobili pošten zaslužek. Njihov dan je bil sestavljen iz iskanja kosa kruha, prenočišča in bežanja pred policijo.
Je kaj bolj brezupnega, kot je ogrevalnica v opuščeni remizi? Že ura na dvorišču vse pove: že leta stoji na ena in štirinajst minut. Dvorana je takšna, kot jo je pred letom dni zapustil zadnji premraženec: strahovito umazana, grozno zanemarjena. prenatrpana že v dopoldanskih urah. Takoj pri vhodu so dve, tri grobo zbite mize in klopi. Pri kavniku se za pet pfenigov dobi lonček kave, za naslednjih pet pa še dve suhi žemlji. Tam so motna, nikoli očiščena okna, s kamnitega tlaka se dviga suh prah. Prav zares zdravo okolje za mnoge tuberkulozne bolnike, ki iščejo toploto. Kratek hodnik vodi do prave ogrevalnice. Ja, tu je toplo. Tako toplo, da peklensko smrdi! Od izpuhtevanja na stotine neumitih teles, ponošenih in umazanih oblačil, oblakov slabega tobaka, ki se kuhajo in mešajo v vročini.