Ničvrednica

Žanrdružbenokritični roman
Narodnostslovaška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2023
Založba
Prevod Diana Pungeršič
Ključne besede Povzpetništvo, Osamljenost, Brezdomci, Izkoriščanje, Starejši ljudje, Prometne nesreče, Dobrodelnost
Število strani

271

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Joj, kam bi del, starko to nesrečno, ki nima kam?

Starejšo žensko zaradi oslabelosti premestijo iz zavetišča za brezdomce v bolnišnico. Po nekaj dneh se ji stanje izboljša in zdravniki nimajo z njo kaj več početi. Starka sama s sabo pa tudi ne. Sin jo je vrgel iz stanovanja in poniknil v neznano, za domsko oskrbo je njena pokojnina prenizka, dobrotnica, ki je zanjo doplačevala, pa je pred kratkim umrla v nepojasnjeni prometni nesreči. V obupu in nemoči se oklene nenavadne rešilne bilke. Ostane kar na polikliniki, pri čemer najde skriti kotiček, ukinjeno, a nezaklenjeno čakalnico pred ambulanto fizioterapije. Kljub temu, da težko hodi in je njena edina opora hojica, na kateri ima v culah vse svoje premoženje, ne pritegne nobene pozornosti. Osebje je naveličano vsakodnevne rutine in na stotine njej podobnih, pacienti pa imajo tako in tako dovolj lastnih težav. Zato ima vsaj nekaj dni mir. Dokler je po praznikih ne zazna novinar, katerega naloga je bila že od nekdaj, iskati naslovnice za rumeni tisk. S starko vzpostavi stik in zgodba se res znajde na naslovnici. Zdaj se nekateri odločijo, da bi ji bilo treba pomagati, a kakšna je ta pomoč, se na meji absurda razkriva od strani do strani. Višek grotesknosti pa doseže prav na zadnji strani. Roman je kritika postsocialistične Slovaške več desetletij po samostojnosti, takšnih in drugačnih povzpetnikov, ki govorijo eno, a se jim hkrati beda brezdomke dobesedno gnusi. Zdi se, da je sprijaznjenost z odrinjenostjo za osebe starkinega kova še edina rešitev. Roman je razdeljen na tri dele, ki se znotraj členijo na poglavja, naslovljena po protagonistih. Izpisana so v obliki notranjih monologov, ki razkrivajo posameznikove notranje vzgibe in njihov način razmišljanja. Če nismo preveč pikolovski in odmislimo dejstvo, da imajo dandanes javne zgradbe po vsem svetu vgrajene alarmne sisteme, je roman zares kruta podoba onemoglih v družbi, ki hlepi po čistoči in večni mladosti.

Glej tudi:

Medtem ko je Dorotka pogrinjala mizo, je L’udmila sedela na kavču in se plaho smehljala. Prisotni so jo spraševali, kako to, da nima kje živeti, a njej se ni ljubilo razpravljati. Ni imela moči, da bi si izmišljevala, resnica pa je bila nejasna in negotova. Povrhu pa, kaj jim bo resnica o njenem življenju? Nazadnje je le na kratko odgovorila, saj ni hotela biti nevljudna. Se je pa toliko bolj smehljala, a vseeno ni vedela, ali dovolj.(str. 180- 181)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ničvrednica.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 86
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 5

Morda vam bo všeč tudi