Opraviti z Eddyjem
Žanr | družbenokritični roman, avtobiografski roman, družbeni roman |
Narodnost | francoska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Beletrina |
Ključne besede | Družina, Fantje, Nasilje, Odraščanje, Matere in sinovi, Revščina, Očetje in sinovi, Spolna identiteta, Medvrstniško nasilje, Drugačnost |
Prevod | Andrej Pleterski |
Biti drugačen
Že začetek romana o odraščanju v majhnem kraju na severu Francije butne v nas. Eddy se namreč ne spominja ničesar srečnega iz svojega otroštva. Totalitarno trpljenje je prekrilo morebitno veselje. Vse okrog njega je prežeto z nasiljem. V tem okolju ima Eddy opraviti s svojo drugačnostjo in drugi imajo opraviti z njim. Že odkar pomni, se njegov pijani oče pretepa. V šoli z njim fizično obračunavata dva vrstnika. Ostali, tudi domači, ga zmerjajo z žaljivkami. Doma ni nobene zasebnosti. Hiša razpada, namesto vrat imajo zavese. Povsod okrog sta revščina in umazanija. Tu mora preživeti nežen deček z visokim glasom, ki se zanima za gledališče in se rad preoblači v sestrine obleke. Opraviti z Eddyjem je pretresljiva, mojstrsko napisana knjiga.
Večkrat pa me je mamina brezbrižnost celo pomirjala. Ko sem se vračal iz šole, bi sicer lahko zlahka videla moje načete obrazne poteze, kot gube. Zaradi udarcev, ki so me postarali, je bil moj obraz videti zguban. Star sem bil enajst let in že starejši od mame.
Vem, da je globoko v sebi vedela. Ni šlo za jasno razumevanje, bolj nekaj, na kar se je trudila pripeti besede, kar je občutila, ne da bi to mogla izraziti. Bal sem se, da bo nekega dne izrekla vsa tista vprašanja, ki jih je – navkljub tišini – nabrala v sebi. Da ji bom moral odgovoriti, govoriti o udarcih, ji povedati, da drugi mislijo enako kot ona. Upal sem, da o tem ne razmišlja preveč in da bo naposled pozabila.
(str. 84)