Poglejmo še, kako se kraška duša odraža v moji naravi. Značajskih lastnosti imam kar nekaj. Za nekatere ljudi in živali so dobre, za nekatere malo manj, a pojdimo lepo povrsti.
Sem zelo bister in suveren, vendar nisem pripravljen ubogati vsakega povelja, še posebej, če ocenim, da je nepotrebno. Saj vi tudi ne ubogate vedno svojih staršev, kajne? Saj ne odnašate vsak dan smeti iz hiše, ne greste v posteljo vedno ob isti uri … je tako?
Nikoli nisem bil in nikoli ne bom brezpogojni služabnik. Ta vlak je že zdavnaj odpeljal.
Rad lenobno poležavam in uživam, a naj te to ne zavede, saj sem v resnici buden in ves čas čuječ. Moj sluh je moj največji zaklad. Tudi ko je videti, da “trdno spim” pred hišo ali na balkonu, me iz globokega spanca takoj zbudijo tuji koraki in nevsakdanji zvoki, škripanje vrat odpirajočega se hladilnika, šelestenje papirja, v katerega je zavita salama, in celo nekatere čisto potihoma izrečene besede, kot so sprehod, ključ (po navadi to pomeni, da se bom na sprehod peljal z avtom), večerja, priboljšek in še in še.
Sem samostojen, neomajen in pogumen na številnih področjih. V akcijo, kakršnokoli že, grem le, ko je to zares potrebno. Dragocene energije pač ne trošim brezglavo. Naj poudarim, da nikoli, ampak zares nikoli ne dvignem svojih “kosti”, ko se kuha zelenjava. Ko se kuhajo mesne dobrote, pa sta neomajnost in pogum obvezna tudi v kuhinji.
Tvoja naloga je, da me neprestano spodbujaš in mi postavljaš primerne izzive. Če se dolgočasim, ti lahko prekopljem gredice na vrtu, prežvečim najljubše športne copate, preuredim robove drage preproge, skrajšam zavese v dnevni sobi in podobne uporabne zadeve.
Sem samozavesten, zanesljiv in v obrambi borben kot le malokateri pes. Če so tvoji nameni slabi, z mano ni dobro zobati češenj. Če so tvoji nameni dobri, pa ti ne bo hudega. […]
Sem inteligenten, zvest, neustrašen in včasih uporniški. Znam biti zamerljiv, iznajdljiv, preudaren, suveren ter pripravljen zate in tvojo družino prelivati kri in zastaviti lastno življenje. […]
Pogosto slišim, da sem trdoglav, saj nekateri ljudje trdoglavost enačijo z neubogljivostjo. Ampak glavo imaš zato, da z njo razmišljaš, kajne? Če mi lastnik vrže palico, jo prinesem enkrat, mogoče še drugič, tretjič pa zagotovo ne, saj postopek že obvladam, zato mi ga ni treba ponavljati v nedogled. Stavim, da tudi ti ne ponavljaš enih in istih stvari v nedogled. Ko se jih naučiš, jih znaš za vedno in pika. Prepričan sem, da ti ne rečejo, da si trdoglav, ker nočeš ponavljati že osvojenih znanj. Ravno nasprotno, si zelo “brihtna buča”. Imam prav?
(str. 35–40)
