Zajčje leto

»Tu Heikkinen iz Nilsiäja, zdravo, pri nas imamo nekakšnega čudaka… S seboj ima udomačenega zajca, je novinar, po telefonu so ga ovadili, češ da je kršil zasebno posest in mir, na silo je hotel čez noč v neko hišo… ja, pa šest tisočakov ima v denarnici. Kljub temu ni videti pritisnjen, ne sprašujem zaradi tega, ne vem le, kaj naj naredimo z njim, ker bi rad odšel… lahko tudi napišemo… pravi, da ni nikamor posebej namenjen, le razgledujeta se naokrog z zajcem. Ni pijan, trezen je videti. Ja. Če pride do kakšnih izgredov… a tako… no, potem ga je pa treba… no, hvala za zdaj, tu dežuje, že ves dan pada, no adijo.« (str. 33-34)