Hvaležnost

Žanresej
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Prevod Breda Biščak
Ključne besede Življenje, Življenjska modrost, Smrt
Število strani

59

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

1-2 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

V življenju, ne životarjenju, je smisel

Štirje eseji, zbrani v knjižici z naslovom Hvaležnost, so izšli po avtorjevi smrti. Uredila sta jih Sacksov partner Bill Hayes in prijateljica ter sodelavka Kate Edgar. Oliver Sacks se v njih dotakne globine človeškega bitja in smisla obstoja. Umevanje naše biti je zanj poglavitno vprašanje, ki pa nase veže še številna druga vprašanja, na katera ljudje iščemo odgovore. Koliko časa imamo na Zemlji, da odgovore najdemo? Toliko, da se imamo čas spraviti s seboj. In Oliver Sacks je to znal storiti. Kajti ljubezen je treba znati deliti, a tudi sprejemati. Štirje eseji v Hvaležnosti so razmišljanja o staranju, smrti, hvaležnosti, življenju, ki ga živimo na tem čudovitem planetu in o priložnostih zanj. Smrt pa seveda pride. In če smo življenje živeli, ne pa životarili, pride kot dokončna umiritev.
Nevrokirurg, ki je življenje posvetil znanosti, predvsem raziskovanju tega, kako delujejo naši možgani, je zaslovel po celem svetu, tako s svojim delom kot z objavljenimi knjigami. Fasciniral ga je periodni sistem, številke, značilnosti elementov, narava in seveda človeško bitje. In čeprav je bil kot mladenič ranjen v družinskih odnosih ter je preživel kar nekaj divjih let, tudi z amfetamini, je uspel najti ljubezen.

Glej tudi:

Zadnjih deset let ali nekaj takega se me vse bolj dotaknejo smrti sovrstnikov. Moja generacija se poslavlja in vsako smrt občutim kakor zarezo, kakor da bi mi kdo odtrgal kos telesa. Nikogar več ne bo, ki bi bil tak kot mi, ko bomo odšli, a saj ni nikoli nikogar, ki bi bil tak kot kdo drug. Ko ljudje umrejo, jih nihče ne more nadomestiti. Za seboj pustijo vrzeli, ki jih ne moremo zapolniti, saj je usoda – genetska ali nevronska – slehernega človeškega bitja, da je edinstven posameznik, ki si utre svojo pot, živi svoje življenje, umre na sebi lasten način.
Ne morem se pretvarjati, da ne občutim strahu. A še največ je v meni hvaležnosti. Ljubil sem in bil ljubljen, veliko mi je bilo danega in nekaj mi je uspelo povrniti; bral sem in potoval in premišljeval in pisal. Gojil sem dialog s svetom, poseben dialog med pisatelji in bralci. In vse to še vedno počnem.
Predvsem pa sem bil in še vedno sem čuteče bitje, razmišljajoča žival na tem prekrasnem planetu, in že to je velikanski privilegij in dogodivščina.
(str. 30/31)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Hvaležnost.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 20
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2