Obletnica

Predstavljala si je življenje brez njega, predstavljala si je, da bo spet samska – in to jo je potrlo. Ni želela razhoda, hotela je ostati poročena z njim. Še vedno ga je ljubila, čeprav ne tako strastno kot prej.
A v čem je bil smisel njene ljubezni, če je on očitno ni več ljubil? Kako naj se zakon nadaljuje, če se le eden od njiju trudi zanj? Lepo je bilo, da sta bila skupaj četrt stoletja, da sta imela dva otroka, lep dom, res – a vsak si želi, da bi bila del tega tudi ljubezen, kajne? Saj si je to zaslužila, mar ne?
Charlie jo je imel še vedno rad, to je vedela, ne da bi ji to rekel. Toda človek ima rad tudi ponošene copate in skodelico, v katero si vsako jutro natoči čaj, pa čeprav ji je ročaj že odpadel, ko je padla v korito. A taka naklonjenost ne požene krvi po žilah, ne prinese bolečega hrepenenja po glasu ljubljene osebe, ne pozna vznemirjenja ob poljubu ali ob dotiku kože s kožo.

(Str. 83)