Vsi obrazi smrti

Žanrkratka zgodba
Narodnostmakedonska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2011
Založba
Prevod Namita Subiotto
Ključne besede Folklorni motivi, Mitologija, Smrt, Vasi
Število strani

183

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Izjemno plodovit in izviren literarni ustvarjalec Petre M. Andreevski (1934-2006) je pomembno zaznamoval razvojno pot makedonske kratke proze in velja za klasika makedonske književnosti. V svojih novelah vešče in uravnoteženo združuje verjetno z neverjetnim, gradivo za svoje zgodbe pa črpa iz izročila, verovanj, legend, vraževerja, obredov, mitologije makedonskega sveta. In prav zato je njegova proza tako zelo blizu folklorni fantastiki. Predvsem ga fascinira univerzalna tema smrti, na katero se posledično tesno navezuje kolektivni strah, individualne obsesije, preganjavica, ki zaznamujejo njegove literarne junake (večinoma so to preprosti, a iskrivi vaščani, v katerih še kako močno živijo ukoreninjene šege, navade, običaji prednikov), vse skupaj pa imenitno zaokrožuje črni humor. Zbirka Vsi obrazi smrti tako predvsem tematizira smrt v vsej njeni raznoliki pojavnosti. Njen spekter zajema čisto vse, od novorojenčkov, otrok, mladostnikov, odraslih, starcev, do živali in narave sploh. Pa tudi nekdanje življenje ruralne vaške skupnosti, umirajo običaji, stara znanja, obrti, obredi, zgodbe in pesmi, plesi, ljudska medicina … Izhodišče zgodb je sicer realno, kolektiv, vaška skupnost, vaščani pa so tisti, ki so nosilci vsega iracionalnega. Konflikt med starim svetom vasi in novo stvarnostjo je pogosto tragičen, vnaša namreč zmedo in strah v zavest teh preprostih ljudi, saj pravzaprav nič ne deluje več, ne “stara pravila” življenja, kaj šele novonastale družbene okoliščine. Trčita torej dve plati življenja/smrti, tradicionalno pogansko-krščansko pojmovanje cikličnosti časa, in sodobno, individualistično, linearno dojemanje sveta. Nekje v globinah dogajanja pa vendarle še vedno tiči tista univerzalna modrost, grenka in tolažilna obenem: enkrat moramo vsi umreti.
Brez patetike, s podporo črnega humorja.

Mrtvi še vedno živijo z živimi, mu pravi. Še vedno je menda tako, da živimo vse skupaj, premešani, živi in mrtvi. Tako pa je menda ostalo, pravi, ker ne vemo, kaj je naše in kaj je njihovo.
(Prekleta hiša)

In prime se za glavo in tako prihuljen ščipa svoja suha lica. Zdi se mu, da mu poka koža in se mu nabira kot nanesen pesek. Človek mora ostareti, si reče, da bi videl, kako je krhek in neodporen. Toliko hajk ga ni prestrašilo, zdaj pa ga je prestrašila ena senca, ki je nihče ne nosi. On resda ve, čigava je ta senca, a kaj ko ga ne more nikjer videti. Kako malo je torej treba, da ti zamaje človeška nadutost!
(Duh iz Dobroenov)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vsi obrazi smrti.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 25
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja