Dobre knjige
3042 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

O pisateljih in mestih
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Dragan Velikić

O pisateljih in mestih

Ljubljana, Literarno-umetniško društvo Literatura, 2019

Št. strani: 144


Prevod: Mateja Komel Snoj


Žanr: esej

Narodnost: srbska književnost

Smisel imajo samo tiste knjige, ki so morale biti napisane

Dragan Velikić, letošnji nagrajenec Vilenice, je verjetno največji estet med sodobnimi srbskimi prozaisti. Temu ostaja zvest tudi v svoji esejistiki in njegovo zadnje delo, ki je bilo prevedeno v slovenščino, nudi bralcu ob obravnavani tematiki tudi izjemen bralni užitek. O pisateljih in mestih je zbirka esejev, ki so nastali že pred časom, a vendar so v obravnavani temi še vedno aktualni. Sama knjiga je razdeljena na tri sklope. Prvi je na nek način posvečen Pulju, mestu, v katerem je avtor odraščal in ki ga je literarno močno zaznamovalo. V drugem delu se je posveti pisateljem, ki so ga prevzeli in v tretjem delu mestom, v katerih je prebival. Ko je avtor pisal te eseje, verjetno ni razmišljal, da bodo kdaj objavljeni v isti knjigi. Do te odločitve je gotovo prišlo šele bistveno kasneje, morda celo spontano. V eseju Možnosti avtoportreta je zapisal misel, da imajo smisel samo tiste knjige, ki so morale biti napisane. Zagotovo bo nekaj na tem, je pa tudi smiselno, da je knjiga O pisateljih in mestih sploh nastala in bila natisnjena. Bralcu tako v razmislek, kot tudi v užitek.



Odlomek iz knjige

Zahodnemu bralcu je dobro ponuditi prav to, kar bo v razmerju do drugega potrdilo njegov pogled. Zahod se opira na tisto vrsto literature z Balkana, ki tematizira odsotnost demokracije in vpije po taki demokraciji, ki za merilo nenehno jemlje Zahod, z drugimi besedami, odpira se za tisto vrsto literature, ki jo tematsko organizira podoba Zahoda. V taki literaturi lahko zahodni svet spet uživa in se prepriča, da je vsestransko zaželen, ter samemu sebi potrdi, da je na dobri poti. V taki literaturi Zahod narcisoidno uživa nad samim sabo kot nedosegljivim predmetom želje drugega. Za literaturo, katere postopki in teme ne nastajajo na podlagi političnih ali ideoloških vnaprejšnjih pogojev in ki se ne omejuje na nekakšno pričevanje o surovem življenju evropskega obrobja - na Balkanu obstaja tudi taka -. za literaturo, ki naj jo poimenujem čista, se pravi literaturo, ki je obrnjena vase in v prevpraševanje literarnih možnosti jezika, pa tudi v odkrivanje neskončnih prostorov posameznika samega, je Zahod, kolikor mi je znano, razmeroma zaprt. kajti pretenzije, ki jih ima taka literatura, pretenzije po umetniškem eksperimentiranju, zahodni kulturni prostor hrani zase, pravico do obratov in sprememb v literarni praksi pa podeljuje samemu sebi. To je prav tako preprosto razložljivo: Zahod si lahko prevlado zagotovi samo tako, da potrjuje idealno podobo o samem sebi kot prostoru, v katerem se dogajajo sofisticirani prijemi, in nadaljuje z narcisoidnim uživanjem nad samim sabo.

(str. 45-46)

Cobiss povezava

Glej tudi

link RTV SLO
link Primorske novice


Predmetne oznake: Eseji, Pisatelji, Mesta


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 7.10.2019 11:49:13
Zadnja sprememba: 7.10.2019 11:54:37
Število ogledov: 72