Knjiga odhodov

Ko Velibor Čolić pride leta 1992 v Francijo kot politični begunec, ne zna niti besede francosko. S seboj prinese travmatične izkušnje vojne in tisto značilno, znano osebnost nekoga z Balkana. Jugoslovana. Ko ga sprejmejo v azilni dom, se iskanje samega sebe lahko začne. Naučiti se jezika, dobiti delo, preživeti in se vklopiti v družbo – to so osnovne stvari, ki jih ima v mislih. Pri skoraj tridesetih letih začne iskati svojo novo osebnost. Pot ga vodi po Franciji in v različne službe. Dela v mediateki, v selitvenem servisu. Ko že obvlada francoščino, vodi literarne delavnice v zaporu. Spoznavanje mešane francoske družbe v različnih krajih Francije je tudi prevpraševanje o tem, kdo sploh je. Imigrant, ki želi pisati v francoskem jeziku – to je največja želja in njegov najvišji cilj je, da svoje knjige izda pri Založbi Gallimard. Vmes se seveda dogaja življenje: srečevanje posebnežev, alkoholne omame, nova prijateljstva in ljubezni, bivanja v pisateljskih rezidencah … Uči se na novo živeti. Pridejo vzponi in padci, melanholija, trenutki sreče. Slabe trenutke poskuša preseči s humorjem in ironijo, ki sta značilni tudi za Knjigo odhodov. In še nekaj bogati njegov roman: citati različnih avtorjev, ki bralce vodijo v globlja razmišljanja. Skratka, življenje Veliborja Čolića je bilo in še vedno je eno veliko valovanje. Ker nekdanje domovine ni več, je Francija vse, kar ima. Poleg pisanja, seveda. Odhodi so se končali.
Velibor Čolić je vmes postal priznan pisatelj, ki od leta 2008 piše in objavlja v francoščini. Za svoja dela je prejel več literarnih nagrad. Francoska akademija mu je podelila nagrado za posebne zasluge na področju francoskega jezika in književnosti.