skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Kurji pastir. Knj. 3, Kurja fizika

Žanravtobiografski roman
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Zbirka Beletrina
Spremna beseda Ignacija J. Fridl
Ključne besede Delo v tujini, Dom, Družine, Fantje, Gradnja, hiša, Jugoslavija, Ljubezen, Odraščanje, Pisatelji, Podeželje, Prekmurje, Vasi, Vsakdanje življenje
Število strani

239

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-8 ur

Knjiga je del serije: Kurji pastir
Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Fêreku je šlo to, da je bilo lahko nekaj tako in obenem tudi drugače, včasih na živce"

Roman Kurja fizika je zaključni del Lainščkove avtobiografske trilogije Kurji pastir, beremo pa ga lahko tudi kot samostojno delo. Odraščajoči Fêrek vedno bolj intenzivno doživlja svet okrog sebe, v njem rasejo številna nova vprašanja, vznemirja ga vse več stvari, ki so lahko take in obenem tudi drugačne. Je lahko resnic več? Zakaj o nekaterih stvareh doma lahko govori, v šoli pa mora o njih biti tiho? Je Jugoslavija res najlepša in najboljša država na svetu? Kaj bodo ob prvem pristanku na Luni tam odkrili astronavti? In če bi vesoljci pristali v njegovi vasi Dolénci, kaj bi jih tam pričakalo? Namesto vesoljcev rojstne Dolénce odkriva otrok Fêrek, njegovo največje zemeljsko vprašanje povzema beseda hiša, najbolj skrivnosten novi svet pa je zanj planet Ljubezen. Bo očetu in mami uspelo zgraditi hišo? Bo skorajšnja selitev za Fêreka sreča ali nesreča? Bo Fêrekova prva velika ljubezen uslišana ali zavrnjena?

Izhodiščna vsebinska motiva, gradnjo hiše in otroško ljubezen, Lainšček postavi v bogato pripoved o življenju v rodni vasi v konkretnem časovnem obdobju. Pred nami zaživijo drobci realnega zgodovinskega časa nekdanje Jugoslavije, birokratske zahteve, zapleti in ljudske praktične rešitve ob domačih gradnjah, pripoved oživi sovaščane z njihovimi osebnimi posebnostmi in drobnimi detajli, razmerja med ljudmi se prepletajo s sociološkimi procesi, odhajanjem ljudi na delo v tujino, ki je v mnogih družinah vodila v sezonsko odsotnost mater z vsemi posledicami v vsakodnevnem življenju družin, osamljenostjo otrok in partnerjev. Pogosto je bilo žrtvovanje posameznih družinskih članov, ki naj bi z odhodom v tujino poskrbeli za materialno boljše življenje tistih, ki so ostali doma, a je življenje takih posameznikov včasih ubralo čisto drugačne poti. Pripoved je napisana v značilnem Lainščkovem liričnem slogu, ki mu otroško naiven pripovedovalec pogosto doda tudi humorno noto.

Delo ni samo roman, ki utrjuje pomen pisateljevega opusa na literarnem zemljevidu Slovenije (Lainšček je glas Prekmurja, tako kot sta recimo Tone Partljič in Drago Jančar glas Maribora in okolice ali Marjan Tomšič, Bert Pribac in Vanja Pegan glas slovenske Istre), pač pa ponuja tudi številne univerzalne vsebinske motive: odnos oče-sin, partnerski odnosi, odhajanje v tujino, vsakdanje življenje, materialne in politične razmere,  odnosi med ženskami, družbene vloge spolov, nezakonski otroci … In seveda že omenjena ljubezen in hiša, ki sta bili glavno seme za ta roman, kot pravi sam avtor: Roman sem v resnici želel napisati le zato, da sem lahko opisal, kako sem se kot prvošolec prvič do ušes zaljubil. No, v ­resnici pa sem ga moral napisati tudi zato, ker je to čas, ko so se očetu in mami končno uresničile življenjske sanje. Zgradila sta namreč hišo.

Knjigi je dodan slovar narečnih in drugih manj znanih izrazov, globlji pogled vanjo in v avtorjevo delo bralcu nudi spremna beseda Ignacije Fridl Jarc.

Štefka je prikimavala in mu verjela, ali se je vsaj pretvarjala, da mu verjame. To, da je tako usodno zaljubljen, je bila zanjo novica, ki jo je po svoje še zmeraj zabavala, a se je vse bolj uvidevno zadrževala. Deček je stal pred njo povsem zresnjen, zaskrbljen in poln upanja, da mu bo pomagala. Nihče drug ni čutil z njim in nikogar ni bilo, ki bi se ga trepetanje njegove duše dotikalo. Krave so se še naprej mirno pasle, metulji so neslišno poletavali s cveta na cvet in dolina med griči je ždela v popoldanskem stišju, ki ga ni premotil niti kak oddaljeni glas. A če bi bilo Fêrekovo srce zvon, bi bil v vasi zagotovo preplah. Razbijalo je namreč in se zaganjalo, kot da ne pričakuje zgolj napotek, temveč sodbo ali morda čarovnijo, ki bo v hipu učinkovala in ga odrešila negotovosti.

»Pa Ivanka sploh ve?« je vprašala Štefka.

Zdrznil se je in se presenečen zazrl vanjo. Kako ne bi vedela, je pomislil, saj se to čuti. Zagotovo ji je v mislih poslal milijon krat milijon sporočil in vsaj nekatera so gotovo prispela. Ali pa morda niso? Je vseeno podvomil. Ker če niso, potem mogoče ni vedela, kaj vse se kuha v njem, ko jo gleda …

(str. 117)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Kurji pastir. Knj. 3, Kurja fizika.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 304
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi