Dobre knjige
5124 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Kruh, prah
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,7
Št. ocen:3









Marko Sosič

Kruh, prah

Novo mesto, Goga, 2018

Št. strani: 230 str.


Spremna beseda: Ignacija J. Fridl


Zbirka: Literarna zbirka Goga
Žanr: družbeni roman, psihološki roman, družinski roman (tudi rodbinski)

Narodnost: slovenska književnost

"Potovanje skoz pokrajine človekove nemoči"

Marko Sosič je brez vsakega dvoma sodoben slovenski klasik, ki si je ta status priboril že z romanesknim prvencem Balerina, balerina, ter ga z njegovima naslednikoma (Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in Kratki romano o snegu in ljubezni) samo še utrdil. Tudi Sosičev zadnji roman Kruh, prah je med domačimi literarnimi sladokusci požel precej odobravanja, kar ne preseneča, saj gre za pravo malo literarno mojstrovino, ki od bralca sicer zahteva precej bralne koncentracije, a daje tudi obilo bralnega užitka. Tematsko gledano je roman Kruh, prah roman o vojni in nje posledicah, je roman o medosebnih (družinskih) odnosih, roman o zavrnitvi, roman o času in njegovem minevanju, roman o potovanju ter roman o spominjanju. Sosičev roman Kruh, prah je, kot je v odlični spremni besedi zapisala Ignacija J. Fridl, (lirično) potovanje skoz pokrajine človekove nemoči. Je potovanje, ki se bo dotaknilo vsakega (empatičnega) bralca in je potovanje, ki ga je komisija za letošnjega kresnika (neupravičeno) spregledala. A nič zato, sam sem prepričan, da bo tudi Kruh, prah delil usodo svojih predhodnikov. Prepričan sem namreč, da bo tudi on postal (če to slučajno še ni) slovenska klasika.



Odlomek iz knjige

Julijan ni hotel imeti opravka z njimi, ga zato Zorica ni več ljubila? Bal se je, da bi ga ljudje na vasi ne gledali kot nekoga, ki še ni razumel, da je z Balkanom konec, kako so končno na Zahodu in v demokraciji in da potomci tistih, ki so po prvi vojni zaradi fašizma odšli kakor Kristjan, ki je pristal v rudniku in ki sta se mu rodila Franc in Rozalija, naj pač ostanejo, kjer so!? Kaj bi se plazili tu okrog Bosanci, si je mislil, moral bi jih skrivati, da jih nihče ne vidi, kam pa naj jih skrijem? si je dejal. V klet? Naj jih tam hranim, da jih medtem naučim našega jezika, in jih šele potem izpustim med ostale ljudi?
Morda ga Zorica tudi zato ni več ljubila in je zbolela.

(str. 47)

Cobiss povezava

Glej tudi

link Konteksti
link Vrabecanarhist
link Primorski dnevnik
link Delo
link Radio Študent
link Večer
link RTVSLO


Ključne besede: ODNOSI, DRUŽINA, VOJNA, BEGUNCI, SPOMINI, PSIHOLOGIJA


Prispeval/-a: Samo Roš, Osrednja knjižnica Celje
Objavljeno: 30.5.2019 18:39:19
Zadnja sprememba: 30.5.2019 18:43:21
Število ogledov: 2309