Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline

Žanrspomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2015
Založba
Ključne besede Dokumenti, Narodna zavest, istrani, Spomini, dokumenti časa, Pričevanja, čas fašizma, Istra, slovenski jezik, Slovenska istra, domoljubje, življenjske zgodbe, osebna pričevanja, Zgodovina, ustna zgodovina
Število strani

237

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

V mali vasi se zrcali velika zgodovina

Avtor Ivančič Miloš, nekdanji urednik in raziskovalni novinar Radia Koper, je v knjigi Roža osapska v eno samo zgodbo združil pričevanja kakih dvajset ljudi, ki so mu pripovedovali o življenju v vaseh Osapske doline z obeh strani meje. Prikaže nam, kako so živeli v času Avstro Ogrske monarhije, poudari pomen povezanosti teh krajev s pristaniškim mestom Trst, opiše kulturno, prosvetno in narodnobuditeljsko dejavnost pred prvo svetovno vojno, nato italijansko zasedbo in zločine, ki so se dogajali v času fašizma. Njihovi spomini zaobjemajo še čas Jugoslavije in osamosvojitvene vojne, pa tudi spremembe, ki so se dogodile potem. To “mikro” zgodovino, temelječo na osebnih pričevanjih vaščanov, njihovih spominih, življenjskih zgodbah in arhivskih dokumentih, poveže z dogodki na svetovni ravni. Grenkemu spoznanju, da ima vsaka generacija svojo vojno, ob koncu doda še spoznanje o posledicah, ki jih ima “napredek” na naravno okolje, predvsem zrak, vodne vire in pridelovalno zemljo. V Seznamu virov ob koncu knjige so našteti ljudje, ki so avtorju pripovedovali o dogodkih, arhivski in knjižni viri. Dragocene so tudi sprotne opombe, ki razlagajo neštete narečne besede.
Vsekakor pa je to knjiga, ki spodbuja k razmišljanju.



400 izv., O avtorju na zadnjem zavihku ov.

“Gabrovica je ena izmed redkih starih vasi s Kraškega roba, ki nimajo svojega zidanega stolpa, so pa bili njeni ljudje pravi stolp v obrambi slovenstva in svobode. Namesto škrbin so tu štrleli v nebo ožgani zidovi njihovih hiš, vsaj dokler niso sezidali novih ali nove Gabrovice, vendar to je naslednja zgodba, prej se je zgodilo še marsikaj.
Gabrovica ni imela toliko obdelovalne zemlje kot Osp in Mačkolje, je pa imela lepe vinograde in močno vino. Tu so uspevale tudi dobre češnje, hruške in fige, a njiv je bilo manj kot v spodnjih vaseh. Zato so bili ljudje bolj odvisni od dela v tržaških tovarnah. Trst je bil največje slovensko mesto in najbrž je imel več zavednih proletarcev kot cela takratna Slovenija. To lahko sklepamo tudi po nakladah delavskih časopisov še pred fašizmom, pa celo tisti, ki so bili namenjeni kmetom in ženam, so bili zelo levičarski. Vendar so se v času fašizma morali prav ti levičarji čim prej umakniti na tuje, zlasti učitelji, policaji in delavci so se začeli množično izseljevati v Kraljevino Jugoslavijo in čez lužo. Iz Gabrovice jih je odšlo okrog petdeset.
Še preden so morali zbežati nekateri najbolj udarni, so se aprila 1919 v vasi sestali predstavniki tega dela Bržanije, poleg Gabrovice še iz Ospa, Mačkolj, Dekanov, Rižane, Loke, Bezovice, Čežarjev, Pobegov in Škofij. Med njimi so bili uporni narodnjaki, socialisti, bivši ruski ujetniki in celo udeleženci boljševistične revolucije. Na sestanku so se dogovorili, da se bodo družno uprli desničarski politiki Italije tudi na volitvah in da je treba to uporno idejo širiti med ljudmi. To je bil najbrž prvi protifašistični zbor v Evropi.” (str. 153)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 20
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0