Dobre knjige
2928 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Eva Luna
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
4,0
Št. ocen:1









Isabel Allende

Eva Luna

Tržič, Učila International, 2005

Št. strani: 271


Prevod: Nina Kovič


Žanr: družbeni roman

Narodnost: čilska književnost

Stvarnost ima tudi magično razsežnost.

Eva Luna je protagonistka istoimenskega romana – sirota – ki odrašča v neidentificirani državi Latinske Amerike. Poleg Eve pelje rdečo nit zgodbe tudi Rolf Carle, ki je odraščal v Avstriji, v težkih socialnih razmerah, in v družini, ki je morala pokorno slediti nasilnemu očetu, vaškemu učitelju. Izrazito večplastna zgodba poteka v dveh različnih deželah, zajema čas druge svetovne vojne v Avstriji; diktaturo, državni udar in gverilsko gibanje v eni od držav Latinske Amerike. Eva se v svojem burnem življenju giblje med različnimi družbenimi sloji - od revežev do ljudi na najvišjih položajih, ki pa ji več ali manj tudi pomagajo. V zgodbo je vključena paleta posebnežev, od profesorja kot strokovnjaka za balzamiranje, transvestita, lastnice bordela do vodje gverilcev, življenje pa premetava Evo v kalejdoskopu zgodovinskih, družbenih in osebnih dogodkov. Roman beremo hitro, všeč bo tistim bralcem, ki imajo radi zmes realnega in domišljijskega sveta.



Odlomek iz knjige

Umrla je brez strahu, da me ne bi preplašila. Morda ji je piščančja kost raztrgala kaj pomembnega in je izkrvavela v notranjosti, ne vem. Ko je spoznala, da ji življenje ugaša, se je z mano zaprla v najino sobo ob dvorišču, da bi bili do konca skupaj. Počasi, da ne bi pospešila smrti, se je, da bi se znebila vonja po mošusu, ki jo je motil, umila z vodo in milom, si spletla dolgo kito, nadela belo obleko, ki jo je sešila med siesto, in legla na isto slamnjačo, kjer sta me spočela z zastrupljenim Indijancem. Čeprav nisem razumela pomena tega obreda, sem jo pozorno opazovala in še vedno se spominjam vsakega giba. - Smrti ni , dete moje. Ljudje umrejo, ko pozabimo nanje, mi je pojasnila pred odhodom. - Če se me boš spominjala, bom vedno s teboj.

(str. 40)

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Družbene razmere, Odnosi, Ljubezen, Latinskoameriška književnost


Prispeval/-a: Milena Enci, Mestna knjižnica Kranj
Objavljeno: 14.3.2017 17:53:12
Zadnja sprememba: 11.4.2017 17:26:33
Število ogledov: 994