Pigmejski gozd

Žanrmladinski roman
Narodnostčilska književnost
Kraj in leto izidaTržič, 2005
Založba
Prevod Nina Kovič
Število strani

189

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Pigmejski gozd zaključuje trilogijo mladinskih pustolovskih romanov (Mesto zveri in Kraljestvo zlatega zmaja). V tokratni pustolovščini se Alexander Cold in Nadja Santos naravnost iz zasneženih pogorij Himalaje potopita v magični in skrivnostni svet ekvatorialne Afrike. Po slikovitem safariju s sloni sta Jaguar in Orlica očarana nad neokrnjeno naravo, ljudmi, običaji in kulturo stare Afrike in ko se zdi, da se bo potovanje mirno končalo, se znajdejo na brezpotju afriškega pragozda. Po zasilnem pristanku so prepuščeni komarjem, krokodilom in tiranom, ki z nasiljem obvladujejo neskončnost neizprosne afriške džungle in reševanje pogrešanih misijonarjev postane skrajno nevarno, tako kot znata biti mračni in neizprosni samo človeška tiranija in nespamet.

»Otroka sta se razblinila! Zmeraj me spravljata v težave! Prisegam, da mi bosta plačala!« je vzkliknila Kate in se cukala za kratke sive lase, ki so ji prekrivali glavo.
»Ne prisegaj, ženska. Raje molimo,« je predlagal brat Fernando. Pokleknil je med ščurke, ki so se mirno sprehajali po tleh in začel moliti. Nihče ga ni posnemal, bili so zaposleni z ugibanjem in načrtovanjem.
Angie je menila, da je edino pametno prositi kralja, da jim da čoln, edini način, da pridejo iz vasi. Joel Gonzales je menil, da v vasi ne vlada kralj, temveč poveljnik Mbembele, ki ni videti pripravljen, da bi jim pomagal, tako da bi se bilo bolje dogovoriti s Pigmejci, da jih odpeljejo po skrivnih gozdnih stezah, ki jih poznajo le oni. Kate se ni nameravala premakniti, dokler se otroka ne vrneta. Nenadoma se je brat Fernando, ki je še vedno klečal, vmešal in jim pokazal list papirja, ki ga je našel na enem od zavojev, ko je pokleknil k molitvi. Kate mu ga je iztrgala iz rok in se približala okencu, od koder je prihajala svetloba. »Alexandrov je!« S počenim glasom je prebrala kratko vnukovo sporočilo: Z Nadjo bova poskušala pomagati Pigmejcem. Zamotite Kosonga. Ne skrbite, kmalu se vrneva.
»Otrokoma se je zmešalo,« je pripomnil Joel Gonzalez.
»Ne, to je njuno normalno stanje. Kaj lahko storimo?« je zastokala babica.
»Ne recite, naj molimo, brat Fernando. Mora obstajati kaj bolj praktičnega!« je vzkliknila Angie.
»Ne vem, kaj boste storili vi, gospodična. Jaz verjamem, da se bosta otroka vrnila. Izkoristil bom čas in se pozanimal za usodo bratov misijonarjev,« je odvrnil moški, se dvignil in si s hlač otresel ščurke.”
(Str. 109-110)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pigmejski gozd.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 29
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Dela avtorja